Noasaurus: majhen mesojedi dinozaver iz Argentine — opis in evolucija
Noasaurus: majhen argentinski mesojedec — odkritje, edinstvena nožna šapa, primer evolucije in raznolikosti dinozavrov. Opis, izvor in pomen.
Noasaurus je bil majhen, dvosleden mesojed dinozaver, ki je živel v pozni krede in si prislužil pozornost zaradi svoje nenavadne nožne šape. Čeprav so po Južni Ameriki takrat hodili nekateri največji dinozavri, je Noasaurus predstavljal nasprotje — lahek, gibčen plenilec, prilagojen lovu na manjše živali. Čeprav je imel nekatere zunanje podobnosti z raptorji, ki so živeli v Severni Ameriki in Aziji, ni bil z njimi tesno soroden; gre za primer konvergentne evolucije, kjer so različne skupine razvile podobne prilagoditve za podoben način življenja.
Opis in zgradba
Noasaurus je bil droben ter lahkotne postave — verjetno meril le nekaj metrov v dolžino (v grobem okvirju približno 1–2 m) in tehtal le nekaj deset kilogramov ali manj. Imel je dolge zadnje okončine, kar kaže na dobro hitrost in okretnost, dolg rep za uravnoteženje ter sorazmerno majhno glavo. Njegovi prednji okončini so bili zmanjšani v primerjavi z zadnjimi, kar je značilno za nekatere ceratosavre. Najbolj opazna lastnost so bile posebne oblike nožnih prstov in krempljev: edinstvena kombinacija oblike in položaja krempljev je sprožila dolge razprave o njegovem vedenju in sorodstvu.
Odkritje in poimenovanje
Fosilne ostanke sta odkrila Jaime Powell in José Bonaparte v severozahodni Argentini. Najdbe so bile precej fragmentarne, zato so paleontologi dolgo časa skrbno preučevali posamezne kosti, da bi razumeli njegov položaj v družini dinozavrov. Na podlagi razpoložljivih delov skeleta so ga uvrstili v skupino noasauridov, ki sodijo pod večjo skupino ceratosaurij.
Evolucija in sorodstvo
Noasaurus spada med noasauride, manjšo skupino ceratosaurijskih teropodov, ki so bile razširjene predvsem na južnem superkontinentu Gondvani. Čeprav so nekateri njegovi zobniki in nožni kremplji spominjali na raptorje (dromaeosauride), so podrobnejše anatomije in kladistične analize pokazale, da gre za ločeno vejo razvoja. Ta primer dobro ilustrira, kako se lahko prevladujoče funkcionalne oblike (kot so kremplji za prijemanje ali zabijanje plena) razvijejo neodvisno v različnih evolucijskih linijah.
Paleoekologija in način življenja
Živel je v okolju, kjer so poleg njega sobivali veliki plazilci, rastlinojedi sauropodi in tudi večji plenilci. Kot majhen plenilec ali oportunistični jedec je verjetno lovil majhne vretenčarje (ličinke, pticoidne, majhne dvoživke ali sesalce), plenil drobne živali in po potrebi iskal odmrle ostanke. Njegova hitrost, okretnost in posebne nožne prilagoditve so mu pomagale izkoristiti nišne vire hrane, ki niso bili dostopni velikim lovcem.
Pomen za paleontologijo
Noasaurus je pomemben, ker razširja razumevanje raznolikosti in ekologije manjših teropodov v Gondvani ter dokazuje, da so bili dinozavri ekološko precej bolj razporejeni, kot se pogosto misli. Njega in njegove sorodnike proučujejo tudi kot primer konvergentne evolucije — izvor podobnih oblik pri evolucijsko oddaljenih skupinah zaradi podobnih pritiskov okolja.
Ker so fosili Noasaurus pogosto fragmentarni, ostaja pri nekaterih podrobnostih še vedno odprto polje raziskav. Vsaka nova najdba lahko pomembno pripomore k razjasnitvi njegove anatomije, vedenja in natančnega mesta v evolucijskem drevesu dinozavrov.
Iskati