Orthomyxoviridae (orthos, grško "naravnost"; myxa, grško "sluz") so družina virusov RNK. Vključujejo pet rodov: Influenzavirus A, Influenzavirus B, Influenzavirus C, Thogotovirus in Isavirus. Prvi trije rodovi vsebujejo viruse, ki povzročajo gripo pri vretenčarjih, vključno s pticami (glej tudi ptičja gripa), ljudmi in drugimi sesalci. Isavirusi okužijo losose, thogotoviri pa vretenčarje in nevretenčarje, kot so komarji in morske uši.
Tri rodove influenzavirusov lahko ločimo po strukturi njihovih beljakovin. Okužijo naslednje vrste vretenčarjev:
- Influenzavirus A: širok spekter gostiteljev, predvsem ptice (divje vodne ptice so naravni rezervoar), ljudje, prašiči, konje, tjulnje in druge sesalce. Povzroča sezonske epidemije pri ljudeh in lahko povzroči pandemije zaradi antigenske zamenjave (reassortment) med različnimi vrstami. Na površini so tipične glikoproteine hemaglutinina (HA) in neuraminidaze (NA), kar omogoča razvrstitev v serotipe HxNy.
- Influenzavirus B: skoraj izključno okužuje ljudi (včasih tudi tjulnje). Ima manjšo genetsko raznolikost kot virus A, nima večjih serotipov kot H/ N, vendar se deli na dve glavni liniji (Victoria in Yamagata). Je pomemben povzročitelj sezonske gripe.
- Influenzavirus C: okuži ljudi in prašiče; običajno povzroča milejše zgornje dihalne okužbe in ima drugačno zgradbo genoma (manj segmentov RNK kot A in B).
- Thogotovirus: skupina virusev, pogosto prenašanih z ugrizi klopov ali drugimi vektorskimi žuželkami; lahko okuži različne vretenčarje in včasih povzroči sistemske ali nevrološke bolezni pri ljudeh in domačih živalih.
- Isavirus: vključno z virusom, ki povzroča infektivno anemično bolezen lososa (ISAV) pri gojenih lososih; pomemben za akvakulturo zaradi velikega vpliva na zdravje rib in gospodarstvo.
Struktura in genom
Orthomyxoviridae so envelopirani (oviti) virusi z enim verižnim, negativno usmerjenim (negative-sense) RNA, ki je razdeljena na več segmentov. Pri influenzi A in B je tipično osem segmentov RNK, pri influenzi C pa sedem. Virioni so lahko okrogli ali filamentni, premera približno 80–120 nm. Ključne strukturne in funkcionalne beljakovine vključujejo polimerazne proteine PB1, PB2 in PA, matriksni protein M1 ter površinske glikoproteine HA (hemaglutinin) in NA (neuraminidaza) pri influenzi A in B; M2 ionni kanal pri influenzi A igra vlogo pri odpiranju ovojnice med vstopom v celico.
Replikacija in genetska variabilnost
Repliciranje teh virusov je posebnost med RNA virusi, saj poteka delno v jedru gostiteljske celice. Segmentiran genom omogoča reassortment — zamenjavo segmentov med različnimi sevi, kadar so hkrati prisotni v isti celici. To je mehanizem za nastanek novih potekov (serotipov) influenza A in je ključen za pojav pandemij. Poleg tega se stalno pojavljajo točkovne mutacije v genih HA in NA (antigenski drift), zaradi česar je imunski odziv prejšnjih okužb ali cepljenj delno manj učinkovit skozi čas.
Patogeneza in prenos
Pri ljudeh se virusi influence večinoma prenašajo s kapljičnim prenosom, aerosoli in kontaminiranimi površinami. Pri pticah se virus pogosto izloča z izločki dihal in blatom; v gojenih perutninskih populacijah lahko pride do hitrega širjenja. Nekateri sevii ptičje gripe (npr. visoko patogeni H5N1, H7N9) lahko prerastejo v obliki, ki povzroča hude sistemske bolezni pri ptičjih in pri naključnih človeških okužbah povzroči resne poteke z visoko obolevnostjo in smrtnostjo.
Kotnost, diagnostika in terapija
- Diagnostika: molekularne metode (RT-PCR) so standard za hitro in specifično odkrivanje; hitri antigenski testi, izločanje virusa v oplojenih kokošjih jajcih ali celičnih linijah ter serološke metode se uporabljajo glede na namen (klinična diagnoza, epidemiologija).
- Zdravljenje: antivirotiki vključujejo zaviralce neuraminidaze (oseltamivir, zanamivir) in novosti, kot je baloksavir marboxil (zaviralec endonukleaze). Uporaba antivirotikov je najbolj učinkovita, če se začne zgodaj v poteku bolezni. Simptomatsko in podporno zdravljenje ostaja pomembno.
- Preprečevanje: sezonska cepljenja (inaktivirane ali žive oslabele vakcine pri ljudeh) se vsako leto posodabljajo glede na cirkulirajoče seve; pri pticah so pomembne karantena, biosekuriteta, nadzor in občasne vakcinacije v živinoreji, pa tudi odstranjevanje okuženih čred.
Javnozdravstveni pomen in nadzor
Orthomyxoviridae, zlasti influenzavirus A, predstavljajo trajen izziv za javno zdravje zaradi sposobnosti preskoka vrstnega praga in nastanka novih sevov. Strategije obvladovanja vključujejo globalni nadzor (surveillance) pri ljudeh in živalih, hitro obveščanje, cepljenje ranljivih skupin, pripravo na pandemijo in pristop One Health, ki povezuje zdravje ljudi, živali in okolja. Delo na novih cepivih (univerzalna cepiva proti gripi) in bolj učinkovitih zdravilih je aktivno področje raziskav.
Varnost pri delu
Ravnanje z vzorci influence in nekaterimi thogotovirusi/ isavirusi zahteva ustrezne varnostne ukrepe; ravni biološke varnosti (BSL-2 do BSL-3) se razlikujejo glede na atribucije sevov (npr. visoko patogeni ptičji sevi potrebujejo strožje ukrepe). Laboratorijsko testiranje mora potekati po veljavnih smernicah in predpisih.
Orthomyxoviridae ostajajo predmet intenzivnih raziskav zaradi njihove biološke posebnosti (segmentiran genom, replikacija v jedru), vpliva na javno zdravje in živinorejo ter zaradi stalne možnosti nastanka novih, bolj patogenih sevov. Previdnost, zgodnja diagnostika, cepljenje in medsektorsko sodelovanje so ključni za zmanjšanje tveganja izbruhov in pandemij.
