Francoska čezmorska ozemlja in departmaji: opredelitev, statusi, primeri

Čezmorska Francija (francosko France d'outre-mer) označuje dele Francije, ki ležijo izven evropske celine. Sem sodijo vsi čezmorski departmaji, različna ozemlja in skupnosti pod francosko suverenostjo. Ta ozemlja se med seboj razlikujejo po pravnem statusu, stopnji avtonomije, upravni organizaciji in odnosu do Evropske unije. Prekomorska Francija vključuje otoška ozemlja v Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu, Francosko Gvajano v Južni Ameriki ter del Francoskih južnih in antarktičnih ozemelj, med drugim deželo Adélie na Antarktiki. Vsako naseljeno ozemlje ima svojo zastopanost v francoski narodni skupščini in francoskem senatu (skupaj sestavljata francoski parlament), kar pomeni, da imajo prebivalci čezmorskih ozemelj francosko državljanstvo in volilne pravice za institucije Republike.

Glavne vrste pravnega statusa

• Čezmorski departmaji in regije (DROM) – to so ozemlja, ki imajo enak upravni status kot departmaji v metropoli; veljajo kot del francoskega ozemlja in so znotraj Evropske unije kot tako imenovane «outermost regions». Primeri: Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana, Réunion in Mayotte.
• Čezmorska skupnosti in kolektivitete (COM) – različni oblike lokalne avtonomije z lastnimi organi upravljanja; stopnja avtonomije je odvisna od posebnega statusa vsake kolektivitete. Sem sodijo npr. Saint-Pierre and Miquelon, Saint-Barthélemy, Saint-Martin, Wallis and Futuna ter Francoska Polinezija (ta ima poseben, razširjen status z visoko stopnjo samouprave).
• Sui generis kolektiviteta – New Caledonia ima edinstven (sui generis) status, urejen s pogodbo (Nouméa Accord) in postopno prenosom nekaterih pristojnosti na lokalne institucije.
• Francoska južna in antarktična ozemlja (TAAF) – vključujejo nenaseljene otočje v južnih oceanih in območje Adélie na Antarktiki; upravljajo jih posebni administrativni organi in so v večini nenaseljena ali redko naseljena območja.
• Klipertonov otok in drugi posebni primeri – nekatera majhna ozemlja, kot je Île Clipperton, so neposredno pod državno upravo s posebno ureditev zaradi odsotnosti stalnega prebivalstva.

Primeri po regijah

• Karibi in severni Atlantik: Guadeloupe, Martinique, Saint-Martin, Saint-Barthélemy, Saint-Pierre and Miquelon.
• Južna Amerika: Francoska Gvajana (kopno v Južni Ameriki, vendar upravno povezana s Francijo).
• Indijski ocean: Réunion, Mayotte.
• Tihi ocean: Francoska Polinezija, New Caledonia, Wallis and Futuna.
• Južni ocean/Antarktika: Francoska južna in antarktična ozemlja (TAAF), vključno z deželo Adélie.

Uprava, avtonomija in zastopanost

Pomen avtonomije se zelo razlikuje: nekatera ozemlja imajo lokalne zakonodajne svetovalne organe, druga izvoljene skupščine z izvršnimi organi, nekatera pa širše pristojnosti za upravljanje lokalnih zadev (davki, delno upravljanje javnih služb, zemljiške zadeve). Državni predstavnik (prefekt ali komisar) predstavlja francosko vlado na ozemljih, razen tam, kjer ima ozemlje specifične dogovore o prenosu pristojnosti (npr. New Caledonia).

Vsi prebivalci naseljenih čezmorskih ozemelj so načeloma francoski državljani z državljanskimi in političnimi pravicami ter volilno pravico na nacionalnih volitvah. Naseljena ozemlja izvolijo poslance v francosko narodno skupščino in senatore v francoskem senatu, ki zastopajo njihove interese v pariškem parlamentu.

Razmerje do Evropske unije in valuta

Nekatera čezmorska ozemlja (predvsem DROM) so del Evropske unije kot zunanje regije EU in uporabljajo evro kot valuto. Druga (večina COM, New Caledonia, Francoska Polinezija ipd.) niso del EU, ampak imajo posebne vezi z EU ali so opredeljena kot teritoriji, povezani z EU (overseas countries and territories) ali pa uporabljajo lokalne valute (npr. CFP frank v nekaterih pacifiških ozemljih).

Prebivalstvo

Januarja 2011 je v čezmorskih departmajih in ozemljih živelo 2.685.705 ljudi. Število prebivalcev se skozi čas spreminja zaradi naravnega prirasta, migracij in sprememb administrativnega statusa nekaterih ozemelj; za natančne, posodobljene podatke je smiselno preveriti zadnje statistične objave INSEE ali drugih uradnih virov.

Pomen in izzivi

Čezmorska ozemlja imajo geostrateški, kulturni in naravni pomen: predstavljajo francosko prisotnost v različnih delih sveta, bogata biotska območja in posebne kulturne dediščine. Hkrati se soočajo z izzivi, kot so gospodarska ranljivost, odvisnost od uvoza, okoljski pritiski (npr. spremembe podnebja, izguba biotske raznovrstnosti) ter vprašanja socialne in politične vključenosti.

Za podrobnejše informacije o posameznem ozemlju ali specifičnem pravnem statusu je priporočljivo poiskati ločene opise vsakega ozemlja, saj se zakonodaja in upravne ureditve skozi čas spreminjajo.

Vrste ozemelj

Prekomorski oddelki in regije

Prekomorski departmaji in regije so v celoti del Francije.

• Guadeloupe (od leta 1946)
• Martinik (od leta 1946)
• Francoska Gvajana (od leta 1946)
• Reunion (od leta 1946)
• Mayotte (od leta 2011)

Od leta 1976 do leta 2003 je bil Mayotte edinstveno čezmorsko ozemlje. Med letoma 2003 in 2011 je bil čezmorska skupnost. Prekomorski departma je postal 31. marca 2011, potem ko so njegovi prebivalci glasovali za polnopravno priključitev k Franciji.

Prekomorske kolektivitete

Kategorija čezmorske skupnosti je bila uvedena s spremembami francoske ustave 28. marca 2003. Vsaka čezmorska skupnost ima svojo pisno zakonodajo.

• Francoska Polinezija (od leta 2003)

Francoska Polinezija je bila med letoma 1946 in 2003 čezmorsko ozemlje. Leta 2004 je dobila naziv čezmorska država (francosko pays d'outre-mer).

• Saint Pierre in Miquelon (od leta 2003)

Med letoma 1976 in 1985 je bil Saint Pierre in Miquelon čezmorski departma. Med letoma 1985 in 2003 je bil edinstveno čezmorsko ozemlje.

• Wallis in Futuna (od leta 2003)

Med letoma 1961 in 2003 je bila Wallis in Futuna čezmorsko ozemlje.

• Saint Martin in Saint Barthélemy (od leta 2007)

Saint Martin in Saint Barthélemy sta se leta 2003 ločila od Guadeloupa. 22. februarja 2007 sta postala samostojni čezmorski skupnosti.

Posebna kolektivnost

• Nova Kaledonija (od leta 1999)

Nova Kaledonija je bila od leta 1946 uvrščena med čezmorska ozemlja. Poseben status je dobila leta 1999 s sporazumom iz Noumée. Ima lastno državljanstvo, oblast pa se postopoma prenaša s francoske države na Novo Kaledonijo. Referendum o neodvisnosti naj bi bil razpisan med letoma 2014 in 2019.

Čezmorska ozemlja

• Francoske južne in antarktične dežele (od leta 1956)

Manjša ozemlja

• Otok Clipperton je v zasebni lasti pod neposrednim nadzorom francoske vlade. Na njem ni stalnega prebivalstva.

Dežele, ki sestavljajo Francosko republiko, prikazane v enakem geografskem merilu.

Vrste ozemelj

Prekomorski oddelki in regije

Prekomorski departmaji in regije so v celoti del Francije.

• Guadeloupe (od leta 1946)
• Martinik (od leta 1946)
• Francoska Gvajana (od leta 1946)
• Reunion (od leta 1946)
• Mayotte (od leta 2011)

Od leta 1976 do leta 2003 je bil Mayotte edinstveno čezmorsko ozemlje. Med letoma 2003 in 2011 je bil čezmorska skupnost. Prekomorski departma je postal 31. marca 2011, potem ko so njegovi prebivalci glasovali za polnopravno priključitev k Franciji.

Prekomorske kolektivitete

Kategorija čezmorske skupnosti je bila uvedena s spremembami francoske ustave 28. marca 2003. Vsaka čezmorska skupnost ima svojo pisno zakonodajo.

• Francoska Polinezija (od leta 2003)

Francoska Polinezija je bila med letoma 1946 in 2003 čezmorsko ozemlje. Leta 2004 je dobila naziv čezmorska država (francosko pays d'outre-mer).

• Saint Pierre in Miquelon (od leta 2003)

Med letoma 1976 in 1985 je bil Saint Pierre in Miquelon čezmorski departma. Med letoma 1985 in 2003 je bil edinstveno čezmorsko ozemlje.

• Wallis in Futuna (od leta 2003)

Med letoma 1961 in 2003 je bila Wallis in Futuna čezmorsko ozemlje.

• Saint Martin in Saint Barthélemy (od leta 2007)

Saint Martin in Saint Barthélemy sta se leta 2003 ločila od Guadeloupa. 22. februarja 2007 sta postala samostojni čezmorski skupnosti.

Posebna kolektivnost

• Nova Kaledonija (od leta 1999)

Nova Kaledonija je bila od leta 1946 uvrščena med čezmorska ozemlja. Poseben status je dobila leta 1999 s sporazumom iz Noumée. Ima lastno državljanstvo, oblast pa se postopoma prenaša s francoske države na Novo Kaledonijo. Referendum o neodvisnosti naj bi bil razpisan med letoma 2014 in 2019.

Čezmorska ozemlja

• Francoske južne in antarktične dežele (od leta 1956)

Manjša ozemlja

• Otok Clipperton je v zasebni lasti pod neposrednim nadzorom francoske vlade. Na njem ni stalnega prebivalstva.

Dežele, ki sestavljajo Francosko republiko, prikazane v enakem geografskem merilu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je čezmorska Francija?

V: Kateri so nekateri primeri čezmorske Francije?

V: Koliko ljudi je januarja 2011 živelo v čezmorskih departmajih in ozemljih?

V: Ali so prebivalci čezmorskih ozemelj zastopani v francoski narodni skupščini in senatu?

V: Ali imajo ta ozemlja različne stopnje avtonomije?

V: Ali je čezmorska Francija zastopana na nacionalni ravni?

Išči po črki