Čezmorska Francija
Čezmorska Francija (francosko France d'outre-mer) je del Francije, ki leži zunaj evropske celine. Sestavljajo jo vsi čezmorski departmaji, ozemlja in skupnosti. Ta ozemlja imajo več različnih pravnih statusov in stopenj avtonomije. Prekomorska Francija vključuje otoška ozemlja v Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu, Francosko Gvajano v Južni Ameriki in deželo Adélie na Antarktiki. Vsako naseljeno ozemlje je zastopano v francoski narodni skupščini in francoskem senatu (ki skupaj sestavljata francoski parlament).
Januarja 2011 je v čezmorskih departmajih in ozemljih živelo 2.685.705 ljudi.
Francoski čezmorski departmaji, ozemlja in zahtevki na Antarktiki
Prapor ministra za čezmorsko Francijo
Francoski čezmorski departmaji, ozemlja in zahtevki na Antarktiki
Prapor ministra za čezmorsko Francijo
Vrste ozemelj
Prekomorski oddelki in regije
Prekomorski departmaji in regije so v celoti del Francije.
- Guadeloupe (od leta 1946)
- Martinik (od leta 1946)
- Francoska Gvajana (od leta 1946)
- Reunion (od leta 1946)
- Mayotte (od leta 2011)
Od leta 1976 do leta 2003 je bil Mayotte edinstveno čezmorsko ozemlje. Med letoma 2003 in 2011 je bil čezmorska skupnost. Prekomorski departma je postal 31. marca 2011, potem ko so njegovi prebivalci glasovali za polnopravno priključitev k Franciji.
Prekomorske kolektivitete
Kategorija čezmorske skupnosti je bila uvedena s spremembami francoske ustave 28. marca 2003. Vsaka čezmorska skupnost ima svojo pisno zakonodajo.
- Francoska Polinezija (od leta 2003)
Francoska Polinezija je bila med letoma 1946 in 2003 čezmorsko ozemlje. Leta 2004 je dobila naziv čezmorska država (francosko pays d'outre-mer).
- Saint Pierre in Miquelon (od leta 2003)
Med letoma 1976 in 1985 je bil Saint Pierre in Miquelon čezmorski departma. Med letoma 1985 in 2003 je bil edinstveno čezmorsko ozemlje.
- Wallis in Futuna (od leta 2003)
Med letoma 1961 in 2003 je bila Wallis in Futuna čezmorsko ozemlje.
- Saint Martin in Saint Barthélemy (od leta 2007)
Saint Martin in Saint Barthélemy sta se leta 2003 ločila od Guadeloupa. 22. februarja 2007 sta postala samostojni čezmorski skupnosti.
Posebna kolektivnost
- Nova Kaledonija (od leta 1999)
Nova Kaledonija je bila od leta 1946 uvrščena med čezmorska ozemlja. Poseben status je dobila leta 1999 s sporazumom iz Noumée. Ima lastno državljanstvo, oblast pa se postopoma prenaša s francoske države na Novo Kaledonijo. Referendum o neodvisnosti naj bi bil razpisan med letoma 2014 in 2019.
Čezmorska ozemlja
- Francoske južne in antarktične dežele (od leta 1956)
Manjša ozemlja
- Otok Clipperton je v zasebni lasti pod neposrednim nadzorom francoske vlade. Na njem ni stalnega prebivalstva.
Dežele, ki sestavljajo Francosko republiko, prikazane v enakem geografskem merilu.
Vrste ozemelj
Prekomorski oddelki in regije
Prekomorski departmaji in regije so v celoti del Francije.
- Guadeloupe (od leta 1946)
- Martinik (od leta 1946)
- Francoska Gvajana (od leta 1946)
- Reunion (od leta 1946)
- Mayotte (od leta 2011)
Od leta 1976 do leta 2003 je bil Mayotte edinstveno čezmorsko ozemlje. Med letoma 2003 in 2011 je bil čezmorska skupnost. Prekomorski departma je postal 31. marca 2011, potem ko so njegovi prebivalci glasovali za polnopravno priključitev k Franciji.
Prekomorske kolektivitete
Kategorija čezmorske skupnosti je bila uvedena s spremembami francoske ustave 28. marca 2003. Vsaka čezmorska skupnost ima svojo pisno zakonodajo.
- Francoska Polinezija (od leta 2003)
Francoska Polinezija je bila med letoma 1946 in 2003 čezmorsko ozemlje. Leta 2004 je dobila naziv čezmorska država (francosko pays d'outre-mer).
- Saint Pierre in Miquelon (od leta 2003)
Med letoma 1976 in 1985 je bil Saint Pierre in Miquelon čezmorski departma. Med letoma 1985 in 2003 je bil edinstveno čezmorsko ozemlje.
- Wallis in Futuna (od leta 2003)
Med letoma 1961 in 2003 je bila Wallis in Futuna čezmorsko ozemlje.
- Saint Martin in Saint Barthélemy (od leta 2007)
Saint Martin in Saint Barthélemy sta se leta 2003 ločila od Guadeloupa. 22. februarja 2007 sta postala samostojni čezmorski skupnosti.
Posebna kolektivnost
- Nova Kaledonija (od leta 1999)
Nova Kaledonija je bila od leta 1946 uvrščena med čezmorska ozemlja. Poseben status je dobila leta 1999 s sporazumom iz Noumée. Ima lastno državljanstvo, oblast pa se postopoma prenaša s francoske države na Novo Kaledonijo. Referendum o neodvisnosti naj bi bil razpisan med letoma 2014 in 2019.
Čezmorska ozemlja
- Francoske južne in antarktične dežele (od leta 1956)
Manjša ozemlja
- Otok Clipperton je v zasebni lasti pod neposrednim nadzorom francoske vlade. Na njem ni stalnega prebivalstva.
Dežele, ki sestavljajo Francosko republiko, prikazane v enakem geografskem merilu.
Predstavitev
Prekomorske departmaje in ozemlja zastopa 27 poslancev v francoski narodni skupščini in 21 senatorjev v francoskem senatu. To je 4,7 % od 577 poslancev in 6 % od 343 senatorjev.
- Reunion: 7 poslancev in 4 senatorji
- Guadeloupe: 4 poslanci in 3 senatorji
- Martinik: 4 poslanci in 2 senatorja
- Francoska Polinezija: 3 poslanci in 2 senatorja
- Francoska Gvajana: 2 poslanca in 2 senatorja
- Mayotte: 2 député in 2 senatorja
- Nova Kaledonija: 2 poslanca in 2 senatorja
- Saint Pierre in Miquelon: 1 député in 1 senator
- Wallis in Futuna: 1 député in 1 senator
- Saint Barthélemy in Saint Martin: 1 député in 2 senatorja
Predstavitev
Prekomorske departmaje in ozemlja zastopa 27 poslancev v francoski narodni skupščini in 21 senatorjev v francoskem senatu. To je 4,7 % od 577 poslancev in 6 % od 343 senatorjev.
- Reunion: 7 poslancev in 4 senatorji
- Guadeloupe: 4 poslanci in 3 senatorji
- Martinik: 4 poslanci in 2 senatorja
- Francoska Polinezija: 3 poslanci in 2 senatorja
- Francoska Gvajana: 2 poslanca in 2 senatorja
- Mayotte: 2 député in 2 senatorja
- Nova Kaledonija: 2 poslanca in 2 senatorja
- Saint Pierre in Miquelon: 1 député in 1 senator
- Wallis in Futuna: 1 député in 1 senator
- Saint Barthélemy in Saint Martin: 1 député in 2 senatorja
Sorodne strani
- Francoski kolonialni imperij
- Francoska vlada
- Občine v Franciji
- Metropolitanska Francija
- Mednarodna organizacija frankofonije
Sorodne strani
- Francoski kolonialni imperij
- Francoska vlada
- Občine v Franciji
- Metropolitanska Francija
- Mednarodna organizacija frankofonije
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je čezmorska Francija?
O: Prekomorska Francija je del Francije, ki leži zunaj evropske celine. Sestavljajo jo vsi čezmorski departmaji, ozemlja in skupnosti.
V: Kateri so nekateri primeri čezmorske Francije?
O: Primeri vključujejo otoška ozemlja v Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu, Francosko Gvajano v Južni Ameriki in deželo Adélie na Antarktiki.
V: Koliko ljudi je januarja 2011 živelo v čezmorskih departmajih in ozemljih?
O: Januarja 2011 je v čezmorskih departmajih in ozemljih živelo 2 685 705 ljudi.
V: Ali so prebivalci čezmorskih ozemelj zastopani v francoski narodni skupščini in senatu?
O: Da, vsako naseljeno ozemlje je zastopano tako v francoski narodni skupščini kot v francoskem senatu (ki skupaj sestavljata francoski parlament).
V: Ali imajo ta ozemlja različne stopnje avtonomije?
O: Da, ta ozemlja imajo več različnih pravnih statusov in ravni avtonomije.
V: Ali je čezmorska Francija zastopana na nacionalni ravni?
O: Da, vsako naseljeno ozemlje je zastopano na nacionalni ravni, saj je vključeno v francosko nacionalno skupščino in senat, ki skupaj sestavljata francoski parlament.
