Parker Solar Probe — NASA-jeva sonda za raziskovanje Sončeve korone

Parker Solar Probe: NASA-jeva sonda za raziskovanje Sončeve korone — zgodovinsko približevanje, rekordne hitrosti in ključni podatki o magnetizmu ter sončnem vetru.

Sonda Parker Solar Probe je robotsko vesoljsko plovilo NASA, ki se usmerja proti zunanji Sončevi koroni. Sonda bo dosegla 8,86 sončnega polmera (6,2 milijona kilometrov ali 3,85 milijona milj) od "površine" Sonca in bo ob največjem približevanju dosegla hitrost do 700 000 km/h (430 000 mph).

Začel je delovati 12. avgusta 2018. To je bilo prvič, da je bilo vesoljsko plovilo NASA poimenovano po živeči osebi, in sicer v čast fiziku Eugenu Parkerju.

Spominska kartica z imeni več kot 1,1 milijona ljudi je bila 18. maja 2018 pritrjena na ploščico in nameščena pod visokozmogljivo anteno vesoljskega plovila.

Na kartici so tudi fotografije Parkerja, zaslužnega profesorja na Univerzi v Chicagu, in kopija njegovega znanstvenega članka iz leta 1958.

Glavni podatki o plovilu

Parker Solar Probe je zasnovan tako, da prenese izjemno vročino in se približa Soncu bližje kot katerikoli predhodni sondi. Sestavljen je iz ohišja z vidno stranjo zaščiteno s toplotnim ščitom (Thermal Protection System), ki odbija in odvaja toploto. Plovilo je razmeroma kompaktno in pri izstrelitvi tehtalo nekaj sto kilogramov (masa plovila je v nizkotolerančnih mejah, odvisno od konfiguracije).

Instrumenti in merilne zmogljivosti

Na Parker Solar Probe so nameščeni štirje glavni znanstveni kompleti instrumentov, ki skupaj merijo polje, delce in slike Sončeve korone:

• FIELDS – meri električna in magnetna polja in valovanje v bližini Sonca.
• SWEAP (Solar Wind Electrons Alphas and Protons) – šteje in karakterizira elektrone, protone in alfa-delce v sončnem vetru.
• WISPR (Wide-field Imager for Parker Solar Probe) – optični instrument, ki slika strukture korone in spreminjajoče se gostote plazme v sončnem vetru.
• ISʘIS (Integrated Science Investigation of the Sun) – meri hitro energizirane delce (energetic particles) in njihove spektre ter pomaga razumeti procese pospeševanja.

Cilji misije

Glavni znanstveni cilji Parker Solar Probe so:

• sprevideti, kateri procesi segrevajo Sončevo korono na temperature, ki močno presegajo temperaturo Sončevega površja (fotosfere);
• raziskati, kako se oblikujejo, pospešujejo in transportirajo sunčev vetrovi (solar wind) in energični delci;
• opredeliti strukturo in dinamiko magnetnega polja pri virih sončnega vetra;
• pridobiti neposredne meritve, ki izboljšajo razumevanje vesoljskega vremena in vplivov na Zemljo ter tehnologijo v orbiti.

Potek misije in tehnika manevriranja

Parker uporablja več gravitacijskih manevrov ob preletih Venere (Venus gravity assists), da postopoma zniža svojo perihelijsko razdaljo do Sonca. V osnovnem načrtu so bili predvideni številni preleti Venere in najmanj 24 orbit okoli Sonca v času osnovne misije. Za izstrelitev je bila uporabljena nosilna raketa Delta IV Heavy iz Cape Canaveral (Florida), izstrelitev pa je potekala 12. avgusta 2018.

Toplotna zaščita in pogoji pri perihelu

Toplotni ščit (TPS) je sestavljen iz večplastnega ogljikovega materiala z nizko gostoto in odsevnim premazom, zasnovan je za preživetje neposrednega sevanja in sunkov toplotnega toka. Sončna stran ščita lahko doseže temperature okoli 1 370 °C (približno), medtem ko za opremo za plovcem na senčni strani zagotovijo ustrezno hlajenje in zaščito, tako da notranji deli ostanejo pri sobni temperaturi.

Glavni dosežki in odkritja

Od začetka delovanja je Parker Solar Probe vrnila pomembne podatke, med njimi opažanja nenadnih obratov magnetnega polja, imenovanih "switchbacks", več podrobnosti o strukturi in hitrosti sončnega vetra v bližini korone ter podatke o valovanjem in pospeševanju delcev. Ti rezultati so pomembni za razvoj bolj natančnih modelov Sončevega delovanja in napovedovanja vesoljskega vremena.

Pomen in nadaljnje delo

Parker Solar Probe predstavlja ključen korak v razumevanju Sonca in njegovega vpliva na vesoljski prostor okoli Zemlje. Njeni podatki že pomagajo izboljšati fizikalne modele, ki se uporabljajo za napovedovanje poteka izbruhov in delcev, ki lahko vplivajo na satelite, komunikacije in astronavte. Misija se nadaljuje in pričakuje se, da bodo spremljajoče orbite in meritve prinesle še več vpogledov v najbližji Sončev okolici.

Imenovanje in simbola

Ime misije je čast za dr. Eugena Parkera, znanstvenika, ki je že v 1950. letih napovedal obstoj sončnega vetra in pojasnil nekatere pojave v koroni. To je bila prva NASA misija poimenovana po živeči osebi, kar poudari pomen njegovega prispevka k heliosferni fiziki.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sonda Parker Solar Probe?

V: Kako blizu bo Sonda prišla površini Sonca?

V: Ali je trenutno najhitrejše vesoljsko plovilo, kar jih je bilo kdaj koli zgrajenih?

V: Kakšno nalogo opravlja sonda Parker Solar Probe?

V: Od kod je bila izstreljena sonda Parker Solar Probe?

V: Kako dolgo že potuje?

Išči po črki