Polimialgija revmatica (PMR): simptomi, diagnoza in zdravljenje

Revmatična polimialgija ("PMR", včasih imenovana samo polimialgija) je sindrom ali stanje. Povzroča bolečine v sklepih in mišicah zgornjega dela telesa. Večina ljudi s PMR ima bolečine zjutraj. Včasih je bolečina pozno popoldne ali zvečer. Približno 15 % ljudi s PMR ima lahko tudi temporalni arteritis.

PMR prizadene več žensk kot moških. PMR se običajno pojavi pri ljudeh, starih petdeset let in več. Prizadene lahko tudi mlajše od 50 let, vendar le redko.

Eden od običajno opravljenih krvnih testov je hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR), ki meri, kako hitro se bolnikove rdeče krvničke usedajo v epruveti. Čim hitreje se krvne celice usedajo, tem višja je vrednost ESR, kar pomeni, da je prisotno vnetje.

Prednizon je zdravilo izbora za PMR. Zdravljenje pogosto traja več kot eno leto. Če pri bolniku po treh dneh peroralnega jemanja 10-20 mg prednizona na dan ne pride do bistvenega izboljšanja, je treba diagnozo ponovno pretehtati. Včasih se olajšanje simptomov pojavi že v nekaj urah.

Simptomi

• Simetrične bolečine in togost v ramenih, vratu in zadnjem delu bokov/ndanih stegnenicah (predvsem zjutraj ali po obdobju mirovanja).
• Omejena gibljivost, vstalna jutranja togost, utrujenost, splošno slabo počutje.
• Pri približno 10–20 % bolnikov so znaki, ki kažejo na sočasni temporalni arteritis (velikocelični arteritis): huda glavobol, občutljivost lasišča, bolečine pri žvečenju (jastečna klavdikacija), nenadne spremembe vida ali izguba vida — to so nujni znaki, ki zahtevajo takojšnjo medicinsko obravnavo.
• Včasih lahko spremljajo tudi povišana telesna temperatura in izguba teže.

Diagnoza

• Krvni testi: poleg ESR se pogosto meri tudi C-reaktivni protein (CRP), ki je običajno povišan. Mišični encimi (CK) so navadno normalni (pomaga razlikovati od polimiozitisa).
• Klinični pregled: značilna porazdelitev bolečin in jutranja togost sta ključna za klinično oceno.
• Slika in ultrazvok: ultrazvočni pregled hombrov in medeničnih sklepov lahko pokaže burzitis ali tendonitis; v sumu na vaskulitis se uporabita ultrazvok temporalne arterije ali naprednejše tehnike (MRI, PET-CT) za oceno velikih žil.
• Biopsija temporalne arterije: če obstaja sum na temporalni arteritis, se lahko opravi biopsija za potrditev diagnoze, vendar negativna biopsija ne izključuje bolezni povsem.
• Diferencialna diagnoza: izključiti je treba druge vzroke za bolečino in togost (npr. revmatoidni artritis, polimiozitis, fibromialgija, degenerativne spremembe, hipotiroza).

Zdravljenje

• Glukokortikoidi so osnovno zdravljenje. Pri tipični PMR je običajno začetno odmerjanje prednizona okoli 15–20 mg na dan (v posameznih primerih zdravnik prilagodi odmerek). Če je sum na temporalni arteritis, se uporabljajo višji odmerki (npr. 40–60 mg/dan) ali v primeru ogroženega vida tudi visokodozna intravenozna kortikosteroidna terapija.
• Hitrost izboljšanja: mnogi pacienti občutijo izboljšanje v nekaj dneh; če izboljšanja ni, je treba ponoviti oceno diagnoze in upoštevati morebitne druge bolezni.
• Postopno zmanjševanje odmerka (tapering): odmerek se počasi znižuje glede na klinično stanje in vrednosti ESR/CRP. Zdravljenje pogosto traja 1–2 leti ali dlje, saj so ponovitve pogoste.
• Steroidi lahko povzročijo resne stranske učinke (osteoporoza, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, okužbe, prebavne težave). Zato se pogosto hkrati predpišejo ukrepi za zaščito kosti (kalcij, vitamin D, v nekaterih primerih bisfosfonati) in redno spremljanje krvnega tlaka ter sladkorja v krvi.
• Steroidom-sparing» (zmanjšanje potrebe po steroidih): pri ponavljajočih se boleznih ali kadar so stranski učinki problem, se lahko doda metotreksat kot dodatek k steroidom. Pri sočasnem ali refraktornem temporalnem arteritisu je odobrena tudi terapija zobenim blokatorjem IL‑6 (tocilizumab).

Spremljanje in zapleti

• Redni klinični pregledi in spremljanje ESR/CRP pomagajo ocenjevati aktivnost bolezni in učinkovitost zdravljenja.
• Pomembno je spremljati stranske učinke kortikosteroidov (pregledi kostne gostote, krvni tlak, krvni sladkor, pregled oči po potrebi).
• Zapleti temporalnega arteritisa vključujejo nevarnost trajne izgube vida — zato je ob sumu na kvarjenje vida nujna takojšnja terapija in usmeritev k strokovnjaku.
• Relapsi so pogosti; ob ponovitvi simptomov je običajno potrebno začasno zvišanje odmerka steroidov.

Praktični nasveti za bolnike

• Ob sumu na temporalni arteritis (močan glavobol, bolečine v lasišču, težave z vidom, bolečine pri žvečenju) poiščite nujno medicinsko pomoč.
• Sodelujte z zdravnikom pri postopnem zmanjševanju steroidov in spoštujte priporočila glede zdravil za zaščito kosti.
• Cepljenja: pred začetkom dolgoročnega imunosupresivnega zdravljenja je smiselno urediti sezonsko cepivo proti gripi in pnevmokokno cepivo (posvetujte se z zdravnikom glede časa cepljenja glede na terapijo).
• Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga (primerna vadba, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja) pomaga zmanjševati tveganja povezane s steroidno terapijo in izboljšuje splošno počutje.

Če imate dodatna vprašanja o diagnostiki ali zdravljenju, se posvetujte z vašim zdravnikom ali revmatologom, ki bo prilagodil terapijo glede na vaš klinični potek in spremljajoče bolezni.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je revmatična polimialgija?

V: Kdaj večina ljudi s PMR občuti bolečino?

V: Kaj je temporalni arteritis?

V: Koga najbolj prizadene PMR?

V: Kaj je krvni test hitrosti sedimentacije eritrocitov (ESR)?

V: Katero zdravilo je najprimernejše za zdravljenje PMR?

V: Kako dolgo morajo bolniki običajno jemati prednizon za zdravljenje PMR?

Išči po črki