Rimska nagrada (Prix de Rome): zgodovina, pomen in znani prejemniki
Rimska nagrada je bila prestižna štipendija (denarna nagrada) za študente umetnosti v Parizu. Ustanovljena je bila leta 1663 v Franciji, v času vladavine Ludvika XIV. Nagrado so običajno podeljevali obetavnim mladim slikarjem, kiparjem in arhitektom, kasneje pa tudi ustvarjalcem v drugih disciplinah. Organiziral jo je pariški likovni inštitut (Académie) ter pozneje Institut de France; komisije so izbirale zmagovalce na javnih natečajih.
Kako je nagrada delovala
Zmagovalci so morali na zahtevnem konkurenčnem izpitu pripraviti več del, pogosto z zgodovinsko ali mitološko tematiko, in pred komisijo zagovarjati svoje delo. Tisti, ki so prejeli glavno nagrado (premier grand prix), so dobili denarno štipendijo in priložnost, da za določeno obdobje študirajo v Rimu. Študij v Rimu je potekal v okviru Francoske akademije v Rimu (Académie de France à Rome), ki je imela sedež v Villе Medici; nagrajenci so tam živeli, študirali antične in renesančne vzorce ter ustvarjali pod mentorstvom in v družbi drugih laureatov.
Med bivanjem v Rimu so morali prejemniki pošiljati redna poročila in dela nazaj v Pariz, imenovana envois (letna ali redna pošiljanja), s katerimi so dokazovali napredek. Včasih je bila nagrada določena za eno leto, v drugih obdobjih so bili dovoljeni podaljšani študiji – tisti, ki so sodelovali izjemno uspešno, so lahko ostali dlje časa. Poleg glavne nagrade so podeljevali tudi drugo nagrado (deuxième prix), ki je pogosto omogočila krajši študij ali manjšo finančno podporo.
Razširitev disciplin in pravila
Sprva so bile v ospredju likovne discipline, vendar so se kategorije sčasoma širile. Leta 1803 so k izborom dodali glasbo, leto pozneje (1804) pa še gravuro. S spreminjanjem pravil so se prilagajali tudi načini selekcije, trajanje bivanja v Rimu in obveznosti nagrajencev.
Pomen in vpliv
Rimska nagrada je bila v 18. in 19. stoletju ena najpomembnejših poti do ugleda v francoskem umetniškem svetu. Zmagovalci so dobili finančno varnost, dostop do antične in renesančne umetnosti ter formalno priznanje avtoritet iz pariškega umetniškega establišmenta. Uspeh na tem natečaju je pogosto pomenil hitrejšo kariero, naročila in položaje v akademijah oziroma javnih ustanovah.
Znani prejemniki in znane osebe, ki niso zmage
Veliko prejemnikov Rimske nagrade danes ni več široko znanih, vendar so med prejemniki tudi imena, ki so pustila pomemben pečat. Poleg omenjenih disciplin so nagrado prejeli umetniki in skladatelji, ki so koristili priložnost za študij v Rimu in dopolnili svoje slogovne vire s študijem antične umetnosti.
Po drugi strani pa obstajajo številni zelo znani umetniki, ki nagrade niso dobili. Med njimi so Augustin Pajou, Eugène Delacroix, Edouard Manet, Edgar Degas ter skladatelja Ernest Chausson in Maurice Ravel. Ravel je poskušal osvojiti nagrado petkrat; njegov neuspeh je povzročil velik spor na pariškem konservatoriju je, zaradi česar so kasneje pravila reorganizirali. Ta in podobni primeri kažejo, da prestiž natečaja ni bil dokončna garancija za trajni sloves, prav tako neuspeh ni nujno onemogočal uspešne kariere.
Konec in dediščina
Rimsko nagrado so podeljevali vse do leta 1968, ko so jo prenehali podeljevati v obstoječi obliki. Spremembe v izobraževalnem sistemu, kritike glede konservativnosti izbora ter širše kulturne reforme so prispevale k ukinitvi tradicionalnega modela. Villе Medici in Francoska akademija v Rimu pa sta ostali pomembni instituciji: prostor je postal kraj za mednarodne rezidence in nove oblike štipendiranja, dediščina Prix de Rome pa se odraža v arhivih, zbirkah in v zgodovini akademskega izobraževanja umetnikov v Franciji.
Rimska nagrada tako ostaja pomemben zgodovinski pojav za razumevanje, kako so institucionalne prakse, štipendije in tekmovanja vplivali na razvoj umetnosti, izobraževanja in kulturnih karier v Evropi od 17. stoletja naprej.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila rimska nagrada?
O: Prix de Rome je bila štipendija (denarna nagrada) za študente umetnosti v Parizu, ki je bila ustanovljena leta 1663.
V: Kdo je ustanovil Prix de Rome?
O: Rimska nagrada je bila ustanovljena v Franciji, ko je vladal Ludvik XIV.
V: Kakšno delo so morali umetniki opraviti, da so dobili nagrado?
O: Umetniki so morali dokončati zelo zahtevno delo, da so dokazali, da si zaslužijo nagrado.
V: Kaj so prejeli zmagovalci?
O: Zmagovalci so prejeli denar za enoletni študij v Rimu, včasih pa so lahko ostali dlje, če so opravili izjemno dobro delo.
V: Kdaj sta bili kot temi za nagrado dodani glasba in gravura?
O: Glasba in gravura sta bili dodani kot temi za nagrado leta 1803 oziroma 1804.
V: Ali je obstajala možnost za drugo mesto?
O: Da, ljudje, ki so osvojili "drugo nagrado", so lahko študirali krajše obdobje kot tisti, ki so osvojili prvo mesto.
V: Kdaj se je končala nagrada Prix de Rome?
O: Rimska nagrada je trajala do leta 1968, ko je bila ukinjena.
