Azorina vidalii (Azorski zvonček) je edina vrsta rodu Azorina iz družine zvončkov (Campanulaceae). Ta endemična vrsta s Azorskih otokov se pogosto uporablja kot okrasna rastlina tudi izven svojega naravnega območja.
Opis
Azorina vidalii je nizka, trajna rastlina, pogosto z značilno grmičasto ali razprto rastočo obliko, prilagojena rasti v skalnatih, priobalnih razmerah. Listi so običajno enostavni, lahko nekoliko mesnati, cvetovi pa so zvončaste oblike, posamezni ali v majhnih grozdih. Barva cvetov je najpogosteje bela do bledo modrikasta, cvetenje pa poteka spomladi in v poletnih mesecih, odvisno od lege in višine.
Habitat in razširjenost
Raste predvsem na priobalnih pečinah, skalnih razpokah in obmorskih pobočjih Azorov, kjer je odporna na solni prah in vetrovne razmere. Zaradi specializiranih zahtev do rastišča je njena naravna razširjenost omejena na posamezne obalne lokalitete na otokih, kjer uspeva na dobro odcednih, kamnitih tleh in ob izpostavljenosti soncu ali delni senci.
Taksonomska zgodovina
Ime Campanula vidalii ji je prvič dodelil Hewett Cottrell Watson v Hookerjevih Icones Plantarum, tabela DCLXXXIV (684); Watson ji je dal poseben epitet vidalii po "kapitanu Vidalu, R.N.", ki je nabral prvotno rastlino. Heinrich Feer je pozneje v Botanische Jahrbücher für Systematik, Pflanzengeschichte und Pflanzengeographie, 12, str. 611, preoblikoval rod in rastlino uvrstil v nov rod kot Azorina vidalii, s čimer je ustvaril rod Azorina.
Gojenje in raba
V vrtnarstvu se Azorina vidalii uporablja v skalnjakih, obmorskih zasaditvah in kot lončnica zaradi odpornosti na sol in vetrove ter privlačnih zvončastih cvetov. Raste najbolje v dobro odcednih tleh z obilico sončne svetlobe ali v polsenci. Pri sajenju je priporočljivo zagotoviti odtok vode in zaščito pred stalnim zadrževanjem vlage. Razmnožujemo jo s semeni ali z vegetativnim razmnoževanjem (delitev grma ali potaknjenci), pri čemer semena priporočajo sejanje v dobro odcedno mešanico in zaščito mladih rastlin pred prekomerno vlago.
Varstvo
Ker gre za endemično vrsto z omejeno naravno razširitvijo, so populacije v naravi občutljive na izgubo življenjskih prostorov, spremembe rabe tal, širjenje invazivnih tujerodnih vrst in človeške posege ob obalah. Ohranjanje njenega habitata in vzpostavljanje varstvenih ukrepov ter vzdrževanje vzorčnih populacij v botaničnih vrtovih in zasebnih zasaditvah pomagajo pri ohranjanju vrste za prihodnost.
Za dodatne informacije o tej vrsti in nasvete za gojenje se priporoča posvet s strokovnjaki za endemične rastline ali lokalnimi botaničnimi vrtovi na Azorih.
