Robert Cormier — ameriški pisatelj temnih mladinskih romanov (Čokoladna vojna)
Robert Edmund Cormier (17. januar 1925 – 2. november 2000) je bil ameriški pisatelj, kolumnist in novinar. Poznan je predvsem po svojih temnih romanih za mladino, v katerih obravnava težke in pogosto kontroverzne teme. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Jaz sem sir, Po prvi smrti, Vsi pademo dol in Čokoladna vojna. Ta dela so bila dobro sprejeta pri kritikih in so prejela več literarnih priznanj.
Življenjepis in kariera
Cormier je začel kot novinar in kolumnist, kar je močno vplivalo na njegov jasen, jedrnat slog pisanja. Svojo literarno kariero je gradil s kratkimi zgodbami, eseji in potem z romani, ki so pogosto namenjeni mladim bralcem, vendar se dotikajo tudi kompleksnih psiholoških in družbenih vprašanj. Njegovi izkušnji z delom v novinarstvu so mu pomagale razviti občutek za dialog, tempo in napetost.
Teme in slog
Cormierjevi romani pogosto raziskujejo temne vidike človeške narave in družbe: zlorabe, duševne bolezni, nasilje, maščevanje, izdajo in zaroto. Njegov slog je zgoščen, včasih fragmentiran, s poudarkom na psihološki napetosti in moralni dvojnosti. Pogosto se dogaja, da liki, ki bi jih pričakovali kot junake, ne doživijo tradicionalne zmage ali srečnega konca — Cormier je znan po tem, da bralca pusti z vprašaji in nelagodjem namesto z enostavno uteho.
Najpomembnejša dela
- Čokoladna vojna — eno najbolj razpravljenih del, ki obravnava moči, nasilje in upiranje autoritet ter je bilo predmet številnih poskusov odstranitve iz knjižnic in šol zaradi vsebine in jezika.
- Jaz sem sir — psiholočni roman, v katerem avtor raziskuje identiteto, spomin in manipulacijo.
- Po prvi smrti — napet triler z mladostnimi liki, ki se soočajo z ekstremnimi okoliščinami in moralnimi odločitvami.
- Vsi pademo dol — zgodba, ki se dotika posledic nasilja in družbene odgovornosti.
Kontroverznost, prireditve in vpliv
Številna Cormierjeva dela so bila predmet javnih razprav in poskusov cenzure, zlasti zaradi iskrenega prikaza nasilja, jezika in kompleksnih, pogosto neprijetnih tem, namenjenih mladim bralcem. Kljub temu so njegova dela pomembno vplivala na razvoj mladinske književnosti, saj so razširila meje tega, kaj se lahko obravnava v knjigah za mlade — z večjo psihološko resničnostjo in moralno težo. Nekatera njegova dela so bila prirejena za film ali televizijo, njegova knjiga pa ostajajo pogosto vključena v šolske programe in bralne krožke.
Zapustina
Cormier ostaja cenjen kot pisatelj, ki ni popuščal pred težavnimi vprašanji in je mladinski literaturi dodal novo resnost in globino. Njegovi romani še vedno vzbujajo močna čustva in razprave ter ostajajo berljivi za nove generacije, ki iščejo zgodbe brez olepšav.
Biografija
Robert Cormier se je rodil v Leominstru v Massachusettsu v Združenih državah Amerike, v francosko-kanadskem delu mesta, imenovanem French Hill. Njegova starša sta bila Geoffrey Leonard in Irma Cormier. Robert je bil drugi od osmih otrok. Njegova družina se je pogosto selila, da je lahko plačevala najemnino. Vendar niso nikoli zapustili Leominstra. Tudi ko je bil Robert starejši, je ostal v bližini. Imel je poletno hišo, ki je bila od njegovega rojstnega mesta oddaljena 19 milj. Cormier se je učil na župnijski šoli Sv. To je bila zasebna katoliška šola. Pisati je začel že v prvem razredu. V šoli so ga hvalili za njegovo poezijo. V sedmem razredu se je prvič odločil, da bo postal pisatelj. K pisanju pesmi ga je spodbudila nuna. Hodil je na srednjo šolo Leominster in maturiral kot predsednik razreda. Kot študent prvega letnika na Fitchburg State College je objavil svojo prvo kratko zgodbo. Profesorica Florence Conlon je eno od njegovih zgodb poslala v nacionalno katoliško revijo The Sign. Preden je zgodbo poslala reviji, ni Cormiera poznala. Plačala mu je 75 dolarjev. Cormierovo zgodnje delo je bilo pisanje oglasov za radio. Kasneje je postal večkrat nagrajeni novinar. Čeprav je postal splošno znan, ni nikoli prenehal pisati za svoj lokalni časopis Fitchburg Sentinel.
Pisanje
Cormier je postal pisatelj za polni delovni čas, ko je njegov prvi roman za najstnike Čokoladna vojna postal uspešen. Nato je napisal še druge knjige, kot sta Jaz sem sir in Po prvi smrti. Menil je, da imajo mladi v sodobni družbi veliko težav. Svoje misli in skrbi je strnil v svoje romane. Kmalu je postal znan kot zelo dober pisatelj. Cormier ni spremenil svojega načina razmišljanja, da bi ugodil drugim ljudem. Prejel je nagrado Margaret A. Edwards, ki jo podeljuje Oddelek za mladino pri Ameriškem združenju knjižnic. Ta nagrada je namenjena pisateljem, ki mladim odraslim omogočajo nov pogled na svet in razumevanje njihovega mesta v družbi.ICormier je v nekaterih svojih knjigah uporabil resnične kraje. Njegovo rojstno mesto Leominster je v zgodbi postalo mesto Monument. Resnični kraj French Hill je postal Frenchtown.
Akcije proti Čokoladni vojni
Ljudje so skušali Čokoladno vojno prepovedati in preprečiti, da bi jo izdali v šolah in knjižnicah. Niso želeli, da bi knjigo brali otroci, ker je opisovala spolne dejavnosti in uporabljala jezik za odrasle. V knjigi so bila opisana tudi tajna društva in učenci, ki so kršili pravila. Knjiga je bila med letoma 1990 in 2000 večkrat izpodbijana. Po podatkih Ameriškega združenja knjižnic so bile v tem času pogosteje izpodbijane le tri druge knjige.
Objavljena dela
Navedeno po datumu objave
Romani
- Zdaj in ob uri (1960)
- Gospa Riley je slaba učiteljica (1962) (neobjavljeno? samo rokopis?)
- Malce surovosti ob ponedeljkih zjutraj (1963)
- Vzemi me tja, kjer so dobri časi (1965)
- Čokoladna vojna (1974)
- Jaz sem sir (1977)
- Po prvi smrti (1979)
- Čmrlj vseeno leti (1983)
- Po čokoladni vojni (1985)
- Zbledi (1988)
- Other Bells for Us to Ring (1990) (v Veliki Britaniji je izšlo leta 1991 pod naslovom Darcy)
- Vsi pademo dol (1991)
- Melodije za medvede (1992)
- Sredi noči (1995)
- Nežnost (1998)
- Heroji (1998)
- Trgovina Rag and Bone (2001)
Zbirke
- Osem plus ena (1980)
- Usta (1974)
- Poletje v Frenchtownu (1999)
Nefikcija
- Imam besede, ki jih lahko porabim (1991)
