Ruđer Josip Bošković — jezuit, polihistor, astronom in pionir atomske teorije
Ruđer Josip Bošković: izjemen jezuit in polihistor, pionir atomske teorije, odkril odsotnost atmosfere na Luni in zaznamoval razvoj astronomije ter fizike.
Roger Joseph Boscovich (18. maj 1711 - 13. februar 1787) je bil hrvaški polihistor in jezuit iz mesta Dubrovnik v Republiki Ragusa (današnja Hrvaška). Študiral in živel je v Italiji in Franciji, kjer je objavil številna svoja dela.
Izdelal je predhodnico atomske teorije in veliko prispeval k astronomiji. Leta 1753 je odkril, da na Luni ni atmosfere.
Na Dunaju je leta 1758 objavil prvo izdajo svojega znamenitega dela Philosophiæ naturalis theoria redacta ad unicam legem virium in natura existentium (Teorija naravne filozofije, izpeljana po enotnem zakonu sil, ki obstajajo v naravi). Vključevalo je njegovo atomsko teorijo in teorijo sil. Druga izdaja je izšla leta 1763 v Benetkah, tretja pa leta 1764 na Dunaju. Leta 1922 je izšla v Londonu, leta 1966 pa v Združenih državah Amerike. Druga izdaja je izšla leta 1974 v Zagrebu.
Življenje in izobrazba
Ruđer Josip Bošković (v latinščini pogosto Roger Joseph Boscovich) se je rodil v Dubrovniku 18. maja 1711. Osnovno izobrazbo je pridobil v rodnem mestu, kasneje pa je študiral pri jezuitih in se izpopolnjeval v Italiji, predvsem v Rimu. Njegova izobrazba je obsegala teologijo, filozofijo, matematiko in astronomijo, kar mu je omogočilo širino interesov in sposobnost povezovanja različnih znanstvenih področij.
Znanstveno delo in glavni dosežki
Bošković je bil izjemno plodovit avtor in raziskovalec. Njegovo najbolj znano delo je Philosophiæ naturalis theoria (1758), v katerem je predstavil koncept točkastih delcev in enotnega zakona sil. Namesto klasične zamisli o atomski zgradbi kot o majhnih trdnih kroglicah je predlagal, da so osnovni gradniki materije točke brez razsežnosti, ki med seboj delujejo z osrednjimi silami, katerih jakost se spreminja z razdaljo in lahko izmenično privlači in odbija. Ta ideja je bila pomembna predhodnica moderne atomske in molekularne teorije.
Poleg teorije sil je Bošković pomembno prispeval k astronomiji in opazovalni praksi. Leta 1753 je z analizami opazovanj zaključil, da Luna nima gostejše atmosfere — sklep je temeljil na načinu, kako se zvezde pojavljajo in izginevajo za njenim robom ter na merjenjih premikov in senc. Ukvarjal se je tudi z geodezijo, kartografijo, optiko, instrumentarno tehniko in zlasti z matematično fiziko.
Delovanje po Evropi in poznejše življenje
Bošković je deloval v različnih evropskih središčih: poučeval je, opravljal meritve, svetoval vladam in delal v znanstvenih krogih v Italiji, Franciji, Avstriji in tudi Angliji. Njegove ideje so bile pogosto napredne in vplivne, čeprav niso bile vedno v skladu z večinskimi teorijami tistega časa. Umrl je 13. februarja 1787 v Milanu.
Glavna dela in izdaje
Najbolj znano in obsežno njegovo delo je omenjena Philosophiæ naturalis theoria, ki je bilo večkrat natisnjeno in prevedeno; prve izdaje so izšle v drugi polovici 18. stoletja (prva izdaja 1758 v Dunaju, nadaljnje izdaje v Benetkah in znova Dunaju). V 20. stoletju so bile Boškovićeve glavne ideje in zbrana dela ponovno izdajane in slovstveno preučevane (med drugim ponatisi v Londonu in v ZDA ter v Zagrebu).
Zapuščina
Bošković velja za enega ključnih znanstvenikov svojih časov in pomembno osebnost v zgodovini naravoslovnih ved. Njegove koncepte o medsebojnih silah in strukturah materije študijskemu okolju niso le ponudili novega pogleda na snov, temveč so tudi spodbudili nadaljnje raziskave v fiziki in kemiji. Po njem so poimenovani inštituti, šole in raziskovalne ustanove, njegovo delo pa ostaja predmet zgodovinskih in znanstvenih študij.
Čeprav so se kasnejše znanstvene teorije — zlasti razvijajoča se atomska in kvantna mehanika — razvile v drugačnih okvirih, Boškovićeva kombinacija matematične natančnosti, eksperimentalnih opažanj in iskanja enotnih zakonov narave ostaja pomemben prispevek k razvoju moderne znanosti.
Philosophiae naturalis theoria (1758)
Življenje
Boškovič se je rodil v Dubrovniku kot najmlajši od sedmih otrok. V Dubrovniku se je pridružil jezuitski šoli in leta 1725 odšel v Rim. V Rimu sta zanj skrbela dva jezuitska duhovnika, ki sta ga uvedla v Družbo Jezusovo. Leta 1731 se je vpisal v kolegij v Sant'Andrea delle Fratte. Tam je študiral matematiko in fiziko ter bil leta 1740 imenovan za profesorja matematike v kolegiju.
Boscovich je preučeval prehod Merkurja, severni sij, obliko Zemlje, opazovanje stalnih zvezd, neenakosti v zemeljski gravitaciji, uporabo matematike v teoriji teleskopa, meje gotovosti pri astronomskih opazovanjih ter različne probleme v geometriji trdnih teles in sferni trigonometriji.
Leta 1742 se je z drugimi znanstveniki posvetoval s papežem Benediktom XIV. o najboljšem načinu zavarovanja strukture kupole svetega Petra v Rimu, v kateri je bila odkrita razpoka. Predlagal je namestitev petih železnih trakov in predlog je bil sprejet.
Leta 1758 je Roger Joseph Boscovich opisal različico atomske teorije. Odpornost trdih teles je razložil kot posledico sile in ne "trdote". "Osnovni elementi snovi so po mojem mnenju popolnoma nedeljive in neraztegnjene točke".
Kot predan jezuit je Boscovich vse življenje preživel brez poroke in otrok.
Sorodne strani
- Atomska teorija
- John Dalton
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Roger Joseph Boscovich?
O: Roger Joseph Boscovich je bil hrvaški polihistor in jezuit iz mesta Dubrovnik v Republiki Ragusa (današnja Hrvaška).
V: Kje je Boscovich študiral in živel?
O: Boscovich je študiral in živel v Italiji in Franciji, kjer je objavil številna svoja dela.
V: Kateri so nekateri Boscovichevi prispevki k znanosti?
O: Boscovich je ustvaril predhodnika atomske teorije in veliko prispeval k astronomiji. Leta 1753 je odkril, da na Luni ni atmosfere.
V: Katero je Boscovichevo najbolj znano delo?
O: Najbolj znano Boscovichevo delo je Philosophiæ naturalis theoria redacta ad unicam legem virium in natura existentium (Teorija naravne filozofije, izpeljana iz enotnega zakona sil, ki obstajajo v naravi), ki ga je objavil na Dunaju leta 1758.
V: Katere teme je Boskovič obravnaval v svojem znamenitem delu?
O: Boscovichevo slavno delo je vključevalo njegovo atomsko teorijo in teorijo sil.
V: Koliko izdaj Boscovichevega slavnega dela je bilo objavljenih?
O: Tri izdaje Boscovichevega slavnega dela so bile objavljene na Dunaju leta 1758, v Benetkah leta 1763 in ponovno na Dunaju leta 1764. Kasneje je bilo objavljeno v Londonu leta 1922 in v Združenih državah Amerike leta 1966. Druga izdaja je bila objavljena v Zagrebu leta 1974.
V: Kje in kdaj je Boskovič umrl?
O: V danem besedilu ni podatkov o tem, kje in kdaj je Boscovich umrl.
Iskati