Klavirska balada: Chopin, Liszt in razvoj glasbene oblike 19. stoletja

Ta članek govori o instrumentalni baladi, ki je bila priljubljena v 19. stoletju. Za srednjeveško francosko balado glejte Balada.

Izvor in pomen glasbene balade

Balada v glasbenem smislu označuje samostojno glasbeno skladbo, pogosto namenjeno posameznemu instrumentu — najpogosteje klavirju. Čeprav izhaja ime iz pesniške oziroma pevske tradicije (srednjeveška balada kot francoska pesem, ki pripoveduje zgodbo), instrumentalna balada ne pripoveduje vedno določene besedne zgodbe. Namesto tega ustvarja glasbeni pripovedni lok ali razpoloženje z več izraznimi melodijami in kontrastnimi odseki.

Oblika in značilnosti

Instrumentalna balada 19. stoletja je navadno svobodnejše oblike kot klasične sonate ali variačne oblike. Pogoste značilnosti so:

• episodična struktura z več različnimi temami in njihovimi preobrazbami,
• uporaba motivskega razvoja in ponavljanja, kar daje občutek pripovedovanja,
• čustvena intenzivnost in kontrasti med liričnimi in dramatičnimi odseki,
• občasna programska ali narodna navdihnjenost (npr. uporaba ljudskih melodij),
• v mnogih primerih tehnična zahtevnost za izvajalca, še posebej pri razširjenih ali virtuoznih verzijah.

Frédéric Chopin in uveljavitev klavirske balade

Prvi skladatelj, ki je redno uporabljal naslov "balada" za svoje klavirske skladbe, je bil Frédéric Chopin. Napisal je štiri balade, ki so postale osrednja dela v klavirski literaturi 19. stoletja. To so:

• Balada št. 1 v g-molu, Op. 23 — znana po slikovitem, skoraj dramskem toku in kontrastnih odsekih;
• Balada št. 2 v F-duru, Op. 38 — bolj scherzo-like element, pogosto svetlejši karakter;
• Balada št. 3 v As-duru, Op. 47 — izrazito lirična, poetična in pesemska;
• Balada št. 4 v f-molu, Op. 52 — strukturalno najbolj zrela in razvita, z izstopajočim kontrapunktom in motivskim povezovanjem.

Po obliki so te balade precej svobodne in ni nujno, da Chopin pripoveduje kakšno konkretno zgodbo; pravijo se jim pogosto "glasbene zgodbe" — glasba ustvarja občutek razpleta, napetosti in rešitve brez besed. Chopinove balade so hkrati izrazno bogate in tehnicistično zahtevne ter so močno vplivale na nadaljnji razvoj oblike.

Razvoj pri drugih skladateljih 19. stoletja

Po Chopinu so balade pisali številni skladatelji, vsak s svojim pristopom:

• César Franck je v svojih skladbah preučeval t.i. ciklične prijeme in pesnene, skoraj simfonične strukture, kar se je odrazilo tudi v njegovih instrumentalnih baladah;
• Franz Liszt je obliko razširil v dveh smereh: kot virtuozne klavirske skladbe, ki poudarjajo dramatiko in tehniko, ter kot orkestralne in programne oblike (bližje simfonični pesmi), s poudarkom na poetičnem in pripovednem karakterju;
• Johannes Brahms je napisal balade za klavir (npr. Ballades, Op. 10), ki so po obliki in duhu pogosto bolj poetične in pesmi podobne — manj spektakularne, bolj zgoščene in notranje strukturirane;
• Edvard Grieg je napisal balado, ki temelji na norveški ljudski pesmi — primer, kako narodna izročila v Romantiki bogatijo izražanje in dajejo baladi specifičen barvni značaj.

Gabriel Fauré je napisal balado za klavir in orkester; poleg tega so nekateri skladatelji komponirali balade neposredno za orkester. Te orkestralne balade so pogosto bližje kratkim simfoničnim pesmim ali orkestralnim pastoralam in se lotevajo podobnih pripovednih in barvnih ciljev kot klavirske balade, a z bogato orkestracijo.

Pomen balade v glasbeni zgodovini

Balada kot oblika v 19. stoletju odraža temeljne značilnosti romantike: subjektivnost, pripovednost, svobodo forme in poudarek na barvi ter izrazu. Chopin je balado uveljavil kot intimno, a hkrati epsko klavirsko obliko; Liszt in drugi so jo nadgradili v smeri virtuoznosti ali orkestralne spektakularnosti. Hkrati so balade prispevale k širšemu pojmovanju miniature, ki je lahko nosila enako umetniško težo kot velike oblike.

Za poslušanje in izvajanje

Balade so priljubljene v koncertnem repertoarju zaradi svoje kombinacije poezije in dramatične napetosti. Izvajalci cenijo v njih svobodo fraziranja in možnost osebne interpretacije, poslušalci pa pogosto navdušuje njihova pripovedna narava. Če želite začeti zbranost na to zvrst, so Chopinove balade dobro izhodišče — vsaka ponuja drugačen pogled na to, kaj lahko balada kot glasbena oblika doseže.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je balada?

V: Kdo je bil prvi skladatelj, ki je za svoje klavirske skladbe uporabil naslov "balada"?

V: Koliko balad je napisal Chopin?

V: Ali so Chopinove balade po obliki toge?

V: Kdo so nekateri drugi skladatelji, ki so napisali balade?

V: V čem so Brahmsove balade podobne pesmim?

V: Ali obstajajo balade za orkester?

Išči po črki