Žagarji (Symphyta) – pregled, biologija, škodljivost in pomen
Žagarji (Symphyta): pregled, biologija, škodljivost in pomen — prepoznajte vrste, življenjski cikel, škodo v gozdovih ter učinkovite ukrepe za zaščito rastlin.
Žagarji so žuželka, ki spada v podred Symphyta reda Hymenoptera. To je skupina žuželk, ki se večinoma prehranjujejo z rastlinami (rastlinojedci) in so manj specializirane kot mravlje, čebele in ose. Žagarji vključujejo različne velikosti in oblike, od drobnih vrst do večjih, dobro opaznih insektov.
Opis in prepoznavanje
Od večine drugih Hymenoptera se žagarice razlikujejo po široki povezavi med trebuhom in prsnim košem (nimajo ozkega "pasu" kot mnoge druge vrsto). Ličinke so običajno podobne gosenicam — so brez nogic kot pri metuljih, vendar imajo pogosto nekaj parov lažnih nog oziroma trebšnih nogic. Imena "žagar" ali "žagarica" izhaja iz žagi podobnega videza jajčnika samice, s katerim reže v rastline, da vanje odloži jajčeca.
Biologija in življenjski cikel
Žagarji imajo popoln ali visok delež metamorfoze, vendar ličinke ne tvorijo značilnih kokonov kot nekatere druge vrste Hymenoptera. Po odlaganju jajčec v rastlinski tkivo se iz njih izvalijo ličinke, ki se hranijo z listi, iglicami ali drugim rastlinskim materialom. Različne vrste imajo različen številski cikel — nekateri so enonožni (ena generacija na leto), drugi pa večgeneracijski. Prezimovanje poteka kot jajčece, ličinka ali kukla, odvisno od vrste.
Prehrana in ekologija
- Večina žagarjev je striktno rastlinojedih; mnoge vrste so gostitelj-specifične ali pa imajo ozek izbor rastlin.
- Ličinke pogosto povzroči opazno žvečenje listja ali iglic, kar lahko pri močnih napadih vodi v delno ali popolno defolijacijo rastlin.
- Žagarji so tudi pomemben del prehranjevalnih verig: ličinke in odrasli so plen ptic, žužkojedih žuželk in prostoživečih vašk (parazitoidov), s čimer ohranjajo ravnovesje v ekosistemih.
Škodljivost in gospodarski pomen
Velike populacije nekaterih vrst žagarjev lahko povzročijo gospodarsko škodo v gozdovih in na gojenih rastlinah. Pri intenzivnih izbruhih pride do močne defolijacije dreves (npr. iglavcev ali listavcev), zmanjšanja rasti in v hudih primerih do oslabitev in pogina dreves. Na kmetijskih nasadih ali v tehnološko pomembnih nasadih (sadovnjaki, okrasne rastline) lahko povzročijo znatno zmanjšanje pridelek in estetsko škodo.
Pomembno je poudariti, da niso vse vrste škodljive; mnogo vrst žagarjev ima omejen vpliv in v naravnih habitatih prispevajo k biodiverziteti in kroženju snovi.
Sistematika in razširjenost
Od leta 2013 so Symphyta obravnavane kot devet naddružin (ena izmed njih je izumrla) in 25 družin. Večina žagarjev spada v naddružino Tenthredinoidea, ki šteje približno 7000 vrst po vsem svetu. V tej skupini je šest družin, med katerimi je daleč največja Tenthredinidae s približno 5.500 vrstami. Razširjenost zajema skoraj vse kopenske habitate, od gozdov do travnikov in urbanih zelenih površin.
Preprečevanje in ukrepi nadzora
- Redno spremljanje: zgodnje odkrivanje ličink na listih ali posebnih znakov odlaganja jajčec omogoča hitrejši in učinkovitejši ukrep.
- Mehanični ukrepi: ročno odstranjevanje ličink ali poškodovanih delov rastlin je smiselno pri manjših okužbah in v vrtovih.
- Biološki nadzor: naravni sovražniki (parazitoidi, plenilke) in bakterijske pripravke (npr. Bacillus thuringiensis pri nekaterih vrstah) lahko zmanjšajo populacije brez večjih vplivov na okolje.
- Kemijski nadzor: uporaba insekticidov se priporoča le ob gospodarski mejni škodi in ob upoštevanju selektivnosti, časa obdelave ter vpliva na neciljne vrste, zlasti opraševalce in koristne plenilke.
Kako jih razlikovati od podobnih žuželk
- Odsotnost ozek pas med prsmi in trebuhom (brez "stebla").
- Ličinke, podobne gosenicam, pogosto z več pari lažnih nogic.
- Samice imajo pri večini vrst značilen žagi podoben ovipozitor, ki omogoča rezanje rastlinskega tkiva.
- Prepoznava na ravni družin in vrst pogosto zahteva pregled podrobnosti krilne venacije in genitalij.
Za natančno identifikacijo vrste ali za oceno morebitne škodljivosti v konkretnih nasadih je priporočljivo posvetovanje z entomologom ali lokalno službo za zaščito rastlin.
Samica žagarice, ki odlaga jajčeca
Xyelidae
Družina Xyelidae je majhna družina žagarjev, ki pozna manj kot 50 živečih vrst v petih rodovih in ima obsežen fosilni zapis. So najstarejši fosilni Hymenoptera, ki izvirajo iz triasa, pred približno 200 milijoni let.
Večina vrst se pojavlja na severni polobli, zlasti v borealnih regijah, čeprav obstaja tudi nekaj neotropskih vrst. Večina je vezana na iglavce (zlasti Pinus in Abies), kjer se ličinke hranijo s cvetnim prahom ali v popkih, čeprav se ličinke nekaj vrst hranijo z listi listnatih dreves.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je žagar?
O: Žagar je žuželka iz podrazreda Symphyta reda Hymenoptera, ki se večinoma hrani z rastlinami.
V: V čem se žagarji razlikujejo od drugih Hymenoptera?
O: Od večine drugih Hymenoptera se žagarji razlikujejo po široki povezavi med trebuhom in prsnim košem ter po ličinkah, ki so podobne gosenicam.
V: Zakaj se imenujejo žagarji?
O: Imenujejo se žagarice zaradi žagi podobnega videza jajčnika, s katerim samice režejo v rastline, kamor odlagajo jajčeca.
V: Kaj je naddružina Tenthredinoidea?
O: Naddružina Tenthredinoidea je največja naddružina žagarjev s približno 7 000 vrstami po vsem svetu, ki pripadajo šestim družinam.
V: Ali lahko žagarji škodujejo gozdovom in rastlinam?
O: Da, velike populacije nekaterih vrst žagarjev lahko povzročijo gospodarsko škodo v gozdovih in na gojenih rastlinah.
V: Koliko naddružin Symphyta je trenutno obravnavanih?
O: Od leta 2013 se Symphyta obravnava kot devet naddružin (ena je izumrla) in 25 družin.
V: Katera družina v skupini Tenthredinoidea je največja?
O: Družina Tenthredinidae je največja družina v naddružini Tenthredinoidea s približno 5 500 vrstami.
Iskati