Sedem smrtnih grehov
Nekateri privrženci krščanstva pravijo, da obstajajo grehi, ki so vzrok za vse druge. Obstaja sedem grehov, ki jih imenujejo smrtni. Čeprav Sveto pismo ne navaja sedmih smrtnih grehov, so ti navedeni v knjigi Božanska komedija.
Sedem smrtnih grehov, razvrščenih po vrstnem redu (začenši z najlažjim in najmanjšim zlom), kot v Dantejevi Božanski komediji (v delu Purgatorio), je naslednjih:
- Poželenje (nečistovanje) - nezakonito spolno poželenje, kot je želja po spolnosti z osebo zunaj zakonske zveze. (Dantejeva definicija je bila "pretirana ljubezen do drugih", kar je zmanjšalo ljubezen, ki jo oseba lahko daje Bogu).
- požrešnost - zapravljanje hrane zaradi prevelike količine hrane, pijače ali mamil, pretirane želje po hrani zaradi njenega okusa ali zaradi tega, ker hrane ne daje potrebnim ("pretirana ljubezen do užitkov" je Dantejeva definicija).
- Pohlep (požrešnost, lakomnost) - Pohlep je, kadar nekdo želi več stvari, kot jih potrebuje ali lahko uporabi. Dante je zapisal, da je pohlep prevelika "ljubezen do denarja in moči". Nekateri primeri pohlepa vključujejo klimatske naprave, dvorce, luksuzne avtomobile in športna vozila.
- Lenoba (tudi accidie, acedia) - lenoba; brezdelje in zapravljanje časa, ki ga ima oseba. Lenobo sovražimo, ker:
· Drugi se morajo bolj potruditi
· odlašanje s tem, kar Bog želi, da oseba stori, ali pa tega sploh ne stori
· otežuje življenje, ker se koristno delo ne opravi.
· Podobno kot požrešnost je tudi ta greh greh zapravljanja, saj zapravlja čas, morda zaradi ponosa.
· Lenoba je stanje ravnovesja: človek ne proizvaja veliko, vendar tudi ne potrebuje veliko (v Dantejevi teologiji je lenoba "neuspeh ljubiti Boga z vsem srcem, z vsem umom in z vso dušo"; konkretni primeri vključujejo lenobo, prestrašenost, pomanjkanje domišljije, samozadovoljstvo in nedelovanje, ki bi ga oseba morala storiti).
- Jeza (srd, sovraštvo) - neprimerna (nepravilna) čustva sovraštva, maščevanja ali celo zanikanja, pa tudi kaznovalne želje zunaj pravičnosti (Dante je to opisal kot "ljubezen do pravičnosti, sprevržena v maščevanje in zlobo").
- Zavist - sovraštvo do drugih ljudi zaradi tega, kar imajo. Dante je zapisal, da je zavist "ljubezen do lastnega dobrega, ki se sprevrže v željo, da bi drugim ljudem odvzel njihovo dobro" (z drugimi besedami, človek misli, da bi sam moral imeti več, tudi če to pomeni, da bo nekdo drug zaradi njega imel manj).
- Ponos (nečimrnost) - želja biti pomemben ali privlačen za druge ali pretirana ljubezen do samega sebe (ki se ne drži v primernem položaju do Boga ali bližnjih; Dantejeva definicija je bila "ljubezen do sebe, ki se sprevrača v sovraštvo in prezir do bližnjega").
Ljudje vidijo, da so nekateri od teh grehov povezani. Poskušali so jih urediti. Na primer, ponos (nesorazmerna ljubezen do sebe) je potreben za požrešnost (pretirano uživanje ali zapravljanje hrane), pa tudi za lenobo, zavist in večino drugih. Vsak od teh grehov je način, kako ne ljubiti Boga in ne ljubiti drugih toliko kot sebe. Za razlago teh grehov je sholastika razvila shemo lastnosti in vsebine volje.
Kot smo že omenili, so latinske besede za grehe naslednje: superbia, avaritia, luxuria, invidia, gula, ira in accidia. Prve črke teh besed tvorijo srednjeveško latinsko besedo saligia, od koder je prevzet glagol saligiare (storiti smrtni greh). Za pomnjenje grehov v angleščini obstajajo različni mnemotehnični pripomočki, na primer PEG'S LAW (ponos, zavist, požrešnost, lakomnost, lenoba, požrešnost, pohlep, jeza).
V uradnem Katekizmu Katoliške cerkve, ki ga sestavlja 2865 oštevilčenih razdelkov in je bil prvič objavljen leta 1992 po naročilu papeža Janeza Pavla II, je sedem smrtnih grehov obravnavanih v enem odstavku. Glavna kodifikacija moralnih prestopkov za kristjane še vedno ostaja deset zapovedi in blagri, ki so pozitivna izjava o morali in del pridige na gori.
Nasprotje tem grehom je sedem kreposti (čistost, zmernost, dobrodelnost, gorečnost, krotkost, velikodušnost in ponižnost), ki si sledijo po vrstnem redu kot sedem smrtnih grehov.
Hieronymus Bosch (1450-1516): Sedem smrtnih grehov.
Kazni
V Božanski komediji so za tiste, ki umrejo z neizpovedanimi smrtnimi grehi, predvidene kazni.
Poželjivci so v drugem krogu Pekla. Tam jih piha močan veter in ne upajo, da se bodo kdaj spočili. To je zato, ker je poželenje tako močno, da lahko človeka razganja brez potrebe in cilja.
Gluttoni so v tretjem krogu. Tam so prisiljeni ležati v nekakšnem blatu, ki ga sestavljajo ledeni dež, črni sneg in toča. To simbolizira, kaj so naredili s svojim življenjem.
Pohlepneži so v četrtem krogu. Tam jih kuhajo v vročem olju, ki je najboljše, kar ga je mogoče kupiti za denar, vendar je še vedno precej vroče, in spremenili se boste v zlato.
Lenivci so v petem krogu. Tam jih vržejo v kačjo jamo, v kateri se bodo morali lenivci večno gibati, da bi se kače znebili.
V petem krogu so tudi Gnevni. To je združen krog Lenobe in Jeze. Njihove okončine so raztrgane, saj besni pri svojem nasilnem dejanju uporabljajo roke in/ali noge.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sedem smrtnih grehov?
O: Sedem smrtnih grehov, znanih tudi kot glavni grehi, so vrste grehov v krščanskem nauku. Med njimi so ponos, pohlep, jeza, zavist, poželenje, požrešnost in lenoba.
V: Od kod izvira koncept sedmih smrtnih grehov?
O: Koncept sedmih smrtnih grehov je nastal pri puščavskih očetih, ki so prepoznali sedem ali osem slabih misli.
V: Ali je sedem smrtnih grehov omenjenih v Svetem pismu?
O: Ne, v Svetem pismu niso omenjeni.
V: Kako je bilo sedem smrtnih grehov prikazanih v umetnosti in literaturi?
O: Sedem smrtnih grehov je bilo upodobljenih na slikah in okraskih na cerkvah ter v starejših učbenikih.
V: Kaj je nasprotje tem vrstam grehov?
O: Nasprotje tem vrstam greha je znano kot sedem nebeških kreposti.
V: Kakšno vrsto hudobije tvorijo ta vedenja ali navade?
O: Ta vedenja ali navade neposredno oblikujejo druge hudobije.
V: Koliko slabih misli so prepoznali puščavski očetje?
O: Puščavski očetje so prepoznali 7 ali 8 slabih misli.
