Ploščata intruzija (sill) — geološka definicija, nastanek in značilnosti
Ploščata intruzija (sill) — jasna geološka definicija, proces nastanka, vrste in ključne značilnosti; kako prepoznati in razumeti te magmatske plasti.
V geologiji je ploščata, listnata intruzija, imenovana prag ali sill, telesno razširjeno magmatsko telo, ki se je vtisnilo med obstoječe plasti kamnin. Kot staljena magma se je potisnila med starejše plasti kamnin — to so lahko sedimentne kamnine, predhodne plasti vulkanske lave ali tufa, pa tudi metamorfne kamnine. Ko se vtakne in ohladi, se magma kristalizira ter nastane trdna ploščata intruzija (prag).
Nastanek
Sill nastane, ko se magma iz nižjega vira potisne po šibkejših ravninah v obstoječih kamninskih plasteh. V nasprotju z nasipi (diki) prag ne prečka že obstoječih plasti, temveč je večinoma vzporeden z njimi. Vdor magme zahteva razporeditev ali razpokanje gostejšega materiala v plasteh — te ravnine ali oslabljena območja omogočajo vdor tankega, listnatega telesa magme vzporedno z obstoječimi plastmi. Pogosto so silli napajani iz globljih magmatskih žarišč preko napajalnih kanalov (feeder dikes), iz katerih se magma razlije lateralno in oblikuje ploščate sloje.
Značilnosti
- Ploščata, koncentrirana geometrija — razmerje debeline proti raztežnosti je majhno; debelina sega od nekaj centimetrov do več sto metrov, horizontalni raztezki pa lahko merijo kilometre.
- Koncordantnost — sill je večinoma koncordanten z okoliškimi plastmi, torej poteka vzporedno z njima.
- Teksturna variabilnost — pri hlajenju se pogosto razvijejo jedrnate teksture: ob robovih so lahko finozrnatine (chilled margins), proti središču pa grobozrnatine; v večkratnih injekcijah nastanejo slojeviti ali zrnate strukture.
- Kontaktne spremembe — toplota magme povzroči kontaktno metamorfno preobrazbo in termalno spreminjanje obkrožujočih kamnin (pečenje, nastanek novih mineralov) ter lahko ujame vzdolžne lomljene koščke host kamnine (ksenoliti, xenokrasti).
- Kolonarno razporejanje — pri nekaterih silli se ob ohlajanju razvijejo kolonarne razpoke, običajno pravokotno na površino hlajenja.
- Sestava — silli so lahko bazaltni, diabazni (doleritni), andezitni ali granitni, odvisno od kemije izvorne magme; pogosto so maficni do intermediati.
- Večfaznost — mnogi silli nastanejo v več injekcijskih fazah, kar vodi do kompleksnih notranjih struktur in kontaktnjih slojev.
Prepoznavanje v terenu
Pri pregledu izpostavljenega prereza silla poiščemo:
- jasne, prave robove, pogosto z bolj finozrnatimi obrobami (chilled margins),
- koncordantno lego glede na sedimentne ali vulkanske plasti,
- razlike v zrnastosti med robom in središčem (sredina je lahko grobozrnatnejša),
- kontaktne spremembe in morebitne ksenolite v sillu,
- odporne grebene ali platoje v pokrajini — silli so pogosto bolj odporni proti eroziji kot obkrožajoče kamnine in tako oblikujejo reliefne elemente.
Pomembnost in uporabnost
Silli imajo geološki in gospodarski pomen: vplivajo na lokalno strukturo krajine, ustvarjajo naravne pregrade in grebene ter lahko predstavljajo gostitelje mineralizacij (npr. hidrotermalnih žil v stranskih razpokah). Razumevanje njihove sestave in razširjenosti je pomembno pri geološkem kartiranju, pri iskanju naravnih virov in pri inženirskih preiskavah podlage.
Razlika do sorodnih teles
Glavna razlika med silli in dikami je orientacija glede na obstoječe plasti: nasipi (diki) prečkajo plasti in so discordantni, medtem ko so silli v večini primerov koncordantni in se širijo vzporedno z plastmi. Laccolithi so sorodni pojavi, kjer vdor magme povzroči kupolasto dvigovanje zgornjih slojev (lokalno izbočenje), medtem ko sili običajno ne povzročajo izrazitega dviganja nad plastjo.
Ko se magma ohladi in kristalizira, nastane trdna ploščata intruzija — prag ali sill — ki je pogosto pomembna značilnost v zgodovini magmatskih dogodkov v določeni regiji.
Srednjekarbonski prag med spodnjekarbonskimi skrilavci in peščenjaki: Horton Bluff, Nova Škotska
Salisbury Crags v Edinburgu, prag, ki je bil delno izpostavljen v ledeni dobi
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je prag v geologiji?
O: V geologiji je prag ploščata, plohi podobna vdora.
V: Kako nastane prag?
O: Pragovi nastanejo tako, da se staljena magma potisne med starejše plasti kamnin po ravninah ali oslabljenih območjih v obstoječih kamninah.
V: Ali prag prečka že obstoječe kamnine?
O: Ne, prag za razliko od nasipov ne prečka že obstoječih kamnin.
V: V kakšnih obstoječih kamninah se lahko pojavljajo pragovi?
O: Pragovi se lahko nahajajo v sedimentnih kamninah, plasteh vulkanske lave ali tufa ali metamorfnih kamninah.
V: Kako se hranijo pragovi?
O: Sillom dajejo energijo groblje, ki nastajajo iz nižjega vira magme.
V: Kaj pomeni, ko se pragovi ohladijo in kristalizirajo?
O: Ko se prag ohladi in kristalizira, postane trdna kamnina.
V: Ali ima prag podobno obliko kot groblja?
O: Ne, pragovi imajo ploščato obliko, medtem ko so groblje bolj valjaste oblike.
Iskati