Dajk v geologiji – definicija, nastanek in vrste
V geologiji je dajk (ali dajki) vrsta poznejše navpične kamnine, ki prečka starejše plasti in strukture v skali. Tehnično gledano je to geološko telo, ki prečka:
a) plasti kamnine z več ali manj ravnimi sloji, kot so naplavine.
b) masivne kamnine, običajno magmatskega izvora.
Zato so lahko dajki med seboj potisnjeni (intruzivne) ali odložene (sedimentne).
Najpogosteje nastanejo, ko poznejša vulkanska dejavnost potisne lavo in magmo skozi že obstoječe plasti, ki so bile prej odložene na sedimentarni način, ali skozi prejšnje magmatske kamnine. Takšni dajki pogosto služijo kot dovodni sistem (feeders) za vulkansko aktivnost ali kot horizontalno razvejani sistemi, ki se širijo od vira magme. Na otoku Arran je na primer na stotine magmatskih dajkov, zaradi česar se uporablja izraz roj dajkov (dike swarm).
Sedimentne dajke lahko nastanejo tudi kot zapolnitev navpičnih razpok med plastmi. Po podvodnih potresih se lahko vrzeli, ki so nastale zaradi premikov, zapolnijo z brečami, torej z razbitimi delci kamnin, ali z drugimi sedimentnimi materiali.
Dajki so pogosta, skoraj univerzalna značilnost starejših paleozojskih kamnin in se pojavljajo tudi v mlajših geoloških enotah. Pogosto tvorijo mreže, ki so pomembne za rekonstrukcijo tektonskih dogodkov in izvedbo geoizobraževanj.
Druga vrsta vdora je prag, pri katerem poznejše kamnine nastanejo med starejšimi plastmi in ne skozi njih; v geologiji je za to pogost izraz sill (serija konkordantnih vložkov).
Značilnosti in lastnosti
- Orientacija in oblika: Dajki so navadno navpični ali strmo nagnjeni, lahko pa so tudi poševni. So različno debeli — od nekaj centimetrov do več deset metrov — in lahko segajo na velike razdalje.
- Sestava: Pogosti so bazaltni dajki pri oceanskih in kontinentalnih krustah, pa tudi andezitni ali vezikularni dajki pri bolj viskoznih magmah. Kompleksnejši dajki lahko vsebujejo zrna in žile sekundarnih mineraloških faz.
- Stiki in spremembe kamnin: Ob stiku z okoliškimi kamninami so pogosto opazne ohlajene (chilled) robne cone, kontaktna metamorfna cono ali hidrotermalna alteracija zaradi izmenjave toplote in tekočin.
- Tektonska vloga: Dajki lahko nakazujejo smer raztezanja skorje in lokacijo magmatskega vira. Roj dajkov pogosto kaže na razpokanost skorje okoli magmatskega centra.
Vrste dajkov
- Magmatski (intruzivni) dajki: Nastanejo, ko magma sili skozi razpoke in se utekočini ter strdi znotraj skorje.
- Sedimentni (zapolnitveni) dajki: Nastanejo, ko se razpoke zapolnijo s sedimentom ali brečami, pogosto povezano s seizmičnimi dogodki.
- Kompozitni dajki: Vsebujejo plasti različnih materialov ali več faz intruzije ter lahko kažejo ponavljajoče se dogodke injiciranja magme.
Pomen in uporaba
Dajki so pomembni za razumevanje vulkanskih sistemov, tektonike in zgodovine intruzivnih dogodkov. So tudi potencialni nosilci mineralizacij (npr. hidrotermalni žilni sistemi) in lahko vplivajo na pretok podzemne vode ter stabilnost kamnin v inženirsko-geoloških projektih.
Za pravilno interpretacijo dajkov geologi uporabljajo terenske opazovanja, petrološke preiskave, geokemične analize in geofizikalne metode, ki skupaj pomagajo določiti starost, izvor in vlogo dajkov v geološki razvojni zgodbi območja.
Plastični gnajs z grobljo granitnega ortognajsa.
Groblje na južni obali otoka Arran (Škotska)
Diabazni grobelj, ki prečka vodoravne plasti apnenca v Arizoni.
Majhen nasip na otoški poti Baranof, Aljaska.
Groblje v narodnem parku Black Canyon of the Gunnison, Kolorado, ZDA
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nasip?
O: Groblja je geološko telo, ki nastane, ko se kasneje staljena lava potisne navzgor med starejše kamninske plasti in tako ustvari navpično kamnino med starejšimi kamninskimi plastmi.
V: Katere vrste kamnin lahko prečkajo nasipi?
O: Groblje lahko prečkajo ploske stenske kamninske strukture, kot je plastovitost, in masivne kamnine, ki so običajno magmatskega izvora.
V: Kako nastanejo nasipi?
O: Groblje so lahko med seboj potisnjeni (intruzivni) ali odloženi (sedimentni). Najpogosteje se zgodi, da poznejša vulkanska dejavnost potisne lavo skozi plasti, ki so bile prej odložene sedimentarno, ali skozi prejšnje magmatske kamnine.
V: Kje lahko najdemo groblje?
O: Groblje je mogoče najti na otoku Arran in na drugih planetah.
V: Kaj je breča?
O: Breča je razlomljena kamnina, ki lahko zapolni vrzeli, nastale zaradi podvodnih potresov.
V: Kakšna je razlika med grobljo in pragom?
O: Groblja je navpična vdora, prag pa je vodoravna vdora. Pragovi nastanejo, ko poznejše kamnine nastajajo med starejšimi plastmi in ne skozi njih.
V: Kakšen je pomen grobelj v geologiji?
O: Groblje so v starejših paleozojskih kamninah pogoste in skoraj univerzalne, zato so lahko pomemben namig o geološki zgodovini določenega območja.
