Koordinate: 64°52′ S. Š. 1°18′ V. D. / 64.867° S. Š. 1.300° V. D. / 64.867; 1.300

Trije plazovi Storegga so med največjimi znanimi zemeljskimi plazovi. Nastali so pod vodo, na robu norveškega epikontinentalnega pasu, v Norveškem morju, ki je med Norveško in Grenlandijo, severno od Velike Britanije. Ti plazovi so bili večfazni dogodki, ki so fizikalno in geomorfološko preoblikovali obalni šelf in ustvarili veliko plazovno brazdno na morskem dnu.

Velikost in posledice

Dogodek je povzročil zelo velik cunami v severnem Atlantskem oceanu. Po ocenah je porušil približno 290 km dolg obalni šelf, skupna količina ruševin pa je znašala okoli 3 500 km3. To je količina, ki bi ustrezala površini v velikosti Islandije, ki bi bila zasuta do globine 34 m.

Modeliranja in sedimentološke študije kažejo, da je cunami dosegel obale Norveške, Škotske, Shetlandske otoke in verjetno tudi dele Ferskih otokov ter severne dele Velike Britanije. V višjih legah so bile zabeležene plimne usedline, razširjene desetine kilometrov v notranjost obale.

Datumiranje in dokazi na kopnem

Na podlagi ogljikovega datiranja rastlinskega materiala, pridobljenega iz usedlin, ki jih je odložil cunami, se je zadnji glavni dogodek zgodil okoli leta 6100 pred našim štetjem (približno 8.1 tisoč let pred sedanjostjo). Na Škotskem so bili zabeleženi sledovi tega cunamija; odložene usedline so bile odkrite v porečju Montrose (ustje reke South Esk) in Firth of Forth, do 80 km v notranjost in do približno 4 metre nad sedanjo običajno ravnjo plimovanja. To so paleotsunami depoziti, ki jih raziskovalci prepoznajo po plastičnem pesku, školjčnem in organskem materialu ter nenavadnem naravnem sestopu sedimentov glede na lokalni prehod iz morske v kopensko okolje.

Vzroki plazov

Večina znanstvenih analiz ugotavlja, da so bili plazovi verjetno posledica kombinacije dejavnikov:

  • nakopičitev velike količine krhkih sedimentov na šelfu v času zadnje in predzadnje ledene dobe;
  • deglaciacija in hitre spremembe v tlaku ter proženje z zemeljskimi sunki ali lokalnimi potresi (seizmi lahko sprožijo že zelo napete sedimente);
  • možna vloga destabilizacije gas hydrate (hidratov zemeljskega plina) ob segrevanju ali spremembah tlaka — to ostaja predmet raziskav in ni edini pojasnjujoči vzrok.

Raziskave in pomen za varnost

Dogodek je bil temeljito raziskan v okviru dejavnosti za pripravo plinskega polja Ormen Lange. Ena izmed glavnih skrbi je bila, ali bi izkopavanje plina ali druga industrijska dejavnost lahko sprožila ponoven zdrs. Večina zaključkov raziskav (objavljenih tudi leta 2004) je bila takih, da trenutno razvijanje polja Ormen Lange ne bo bistveno povečalo tveganja za sprožitev novega velikega zdrsa. Na podlagi elektrofizikalnih, geotehničnih in seizmoloških podatkov so strokovnjaki ocenili, da so pogoji za ponovitev takšnega dogodka izredno redki in bi bil nov velik zdrs najverjetneje pogojevan z dolgoročnimi geološkimi procesi — na primer novimi ledenimi cikli ali velikimi naravnimi premiki sedimentov.

Učinki na ljudi in okolje

Čeprav so bile obdobne človekove skupnosti v obdobju okoli 6100 pr. n. št. razpršene in redke, bi bil cunami iz takšnega plazu za obalna naselja katastrofalen. Paleotsunami usedline in arheološke raziskave nakazujejo, da so bili obalni habitati premeščeni ali opuščeni, kar ima pomen za razumevanje zgodnjega naseljevanja severne Evrope.

Zaključek

Storegga plazovi predstavljajo enega najbolj spektakularnih primerov podvodnih masivnih nestabilnosti sedimentov v geološki zgodovini zadnjih tisočletij. So primer, kako lahko podvodni plazovi sprožijo velike cunamije, katerih sledi so ohranjene v usedlinah daleč v notranjosti kopnega. Raziskave in modeliranja so zmanjšala skrbi, da bi sodobna rudarjenja na območju Ormen Lange neposredno sprožila ponoven dogodek, obenem pa so poudarile potrebo po kontinuiranem spremljanju morskih sedimentov in ocenjevanju tveganj obalnih območij.

Glavne točke:

  • Trije glavni Storegga plazovi so med največjimi znanimi podvodnimi plazovi; skupna prostornina okoli 3 500 km3.
  • Zadnji veliki dogodek datirajo okoli 6100 pr. n. št.; povzročil je velik cunami po severnem Atlantiku.
  • Paleotsunami usedline so bile najdene na Škotskem do 80 km v notranjost in do 4 m nad sedanjim plimskim nivojem.
  • Vzroki so kombinacija preobremenjenih sedimentov, deglaciacije, morebitnih seizmičnih sunkov in moreče vloge destabilizacije hidratov plina.
  • Raziskave, izvedene v povezavi z razvojem polja Ormen Lange, niso pokazale, da bi razvoj polja bistveno povečal verjetnost ponovitve takega plazu.