Filozof, ki predava o Orreryju je velika oljna slika Josepha Wrighta iz Derbyja iz druge polovice 18. stoletja (približno 1766). Predstavlja učitelja ali predavatelja, ki svojemu razredu razlaga delovanje orerija — mehanskega modela Sončevega sistema — in tako vizualizira heliocentrizem. Wright je pozneje leta 1768 naslikal podobno znano delo Poskus s ptico v zračni črpalki (Narodnagalerija, London), v katerem uporablja sorodno dramatično osvetlitev.
Wrightova Orrery je sprožila veliko zanimanja in razprav, ker je za izražanje občutka strahospoštovanja uporabil prizor iz znanosti namesto tradicionalnega verskega motiva. V času razsvetljenstva, ko so se širile nove tehnologije in ideje, je slika postala simbol prenosa znanja in javnih znanstvenih predavanj. Kompozicija temelji na močni kontrastni osvetlitvi (chiaroscuro): svetilka na sredini orerija posnema Sonce, okoliški obrazi in sence pa poudarjajo dramatičnost prizora. Za dosego učinka je Wright uporabil en močan vir svetlobe, medtem ko so na kasnejših delih njegove osvetlitve pogosto bolj običajne in enakomerno razporejene.
Wright je sliko naslikal brez plačila, saj je pričakoval, da jo bo kupil Washington Shirley, peti grof Ferrers, ki je bil tudi amaterski astronom in je imel pri sebi svojo orerijo. Pri Ferrersu je tedaj bivala Wrightova prijatelj Peter Perez Burdett, zato številni komentatorji prepoznavajo na sliki prav portreta Burdetta in Ferrersa. Burdett je upodobljen z zapiski, medtem ko Ferrers sedi ob oreriju s svojim sinom. Ferrers je sprva sliko kupil za približno 210 funtov, kasneje pa jo je šesti grof prodal na dražbi. Danes je delo del stalne zbirke Derbyjskega muzeja in umetniške galerije.
Pri razlagi likov na sliki strokovnjaki navajajo različna imena: nekateri menijo, da je bila vzor za učitelja fizik in mehanik John Whitehurst, drugi pa vidijo podobnost z znano upodobitvijo Isaaca Newtona, ki jo je naredil Godfrey Kneller. Ne glede na natančni vzor pa slika ostaja pomemben dokument razsvetljenske kulture — prikaz, kako se je znanost predstavljala širši javnosti in kako so znanstveni objekti postajali predmet estetskega in izobraževalnega zanimanja.