Tobruške podgane: obramba Tobruka med obleganjem 1941

Tobruške podgane je bil vzdevek za vojake, ki so med obleganjem Tobruka v drugi svetovni vojni branili libijsko pristanišče Tobruk pred Afriškim korpusom. Ime so jim pripisali nasprotniki kot zaničljiv izraz (nemško "Ratten von Tobruk"), branilci pa so ga sprejeli kot znak ponosa in odpornosti.

Obleganje se je začelo 10. aprila 1941 in je trajalo vse do konca novembra istega leta, ko so zavezniške enote v okviru operacije Crusader Tobruk olajšale (odprle obleganje). V času obleganja je mesto ostajalo pomembna strateška točka za nadzor obalnih poti in oskrbo v severni Afriki.

Povzetek sestave obrambe

Avstralske enote 9. avstralske divizije in 18. brigade 7. avstralske divizije pod poveljstvom generala Leslieja Morsheda so predstavljale več kot polovico zavezniške prisotnosti v Tobruku — bilo jih je več kot 14.000. Preostali del posadke je sestavljalo okoli 12.000 britanskih in indijskih vojakov (med njimi elementa 3. oklepne brigade, artilerijski polki in indijski polk). Poleg tega so se v različnih obdobjih vrtele tudi enote poljske Samostojne karpatske brigade in češkoslovaški 11. pehotni bataljon ter druge manjše enote zaveznikov.

Potek obleganja in taktične posebnosti

Obramba Tobruka je temeljila na dobro pripravljeni utrjeni mreži položajev, minskih poljih, protitankovskih ovirah in pogostih protinapadih. Branilci so izkoristili mestno infrastrukturo in pristanišče za prejemanje oskrbe po morju, saj je kopenski obkoljevalec — Afriški korpus pod poveljstvom feldmaršala Erwina Rommla — nadzoroval okolico. Pomembno vlogo sta igrala tudi kraljeva mornarica in mornarji trgovskih ladij, ki so pozimi in poleti skrivaj pripeljali zaloge, strelivo in okrepitve pod nenehnim zračnim in topniškim ognjem.

V dokazih obrambne vzdržljivosti so imeli branilci tudi obdobja rotacij: v treh izmenah med avgustom in oktobrom 1941 so se nekatere enote prek morja umikale in bile zamenjane z drugimi britanskimi in mednarodnimi enotami — med drugim so pridele enote britanske 70. pehotne divizije ter poljska Samostojna karpatska brigada in češkoslovaški bataljon.

Življenje, pogoji in posledice

Dolgotrajno obleganje je pomenilo težke življenjske razmere: pomanjkanje sveže hrane, pogosto pomanjkanje vode, stalni zračni napadi, projektili in minometni obstreljevanje so povzročili velike psihične in fizične obremenitve. Kljub temu je disciplina in domiselnost branilcev, skupaj z usklajenim delovanjem mornarice in zavezniških vrst, omogočila, da je Tobruk ostal v zavezniških rokah do olajšanja obleganja konec novembra 1941.

Pomen boja: Obramba Tobruka je zaveznikom prinesla pomemben strateški in propagandni uspeh: zavrnitev nemško-italijanskega prodora in vezanje sil Afriškega korpusa je razbremenilo druge fronte ter dvignilo moralo med zavezniškimi enotami. Kljub temu Tobruk ni ostal brez nadaljnjih preizkušenj — leta 1942 je bil kraj ponovno tarča sovražnih ofenziv in je bil konec maja oziroma junija 1942 znova zavzet s strani Rommlovega korpusa.

Iz izkušenj Tobruka izhaja lekcija o pomenu utrjene obrambe, pomorskega zagotovila oskrbe in mednarodnega sodelovanja v dolgotrajnih blokadah. Izraz "Tobruške podgane" je še danes del vojaške zgodovine in simbol odpornosti branilcev prestižnega severnoafriškega pristanišča.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bile podgane iz Tobruka?

V: Kdaj se je začelo obleganje Tobruka?

V: Kdaj je bilo obleganje Tobruka prekinjeno?

V: Katere avstralske enote so predstavljale več kot polovico zavezniške prisotnosti v Tobruku?

V: Koliko mož je bilo v garniziji v Tobruku?

V: Katere druge enote so bile poleg Avstralcev del posadke v Tobruku?

V: Kdo je med obleganjem Tobruka nadomestil avstralske vojake in indijsko konjenico?

Išči po črki