Tuvinska ljudska republika (Tannu-Tuva), 1921–1944 — zgodovina in dejstva

Tuvinska ljudska republika (Tannu-Tuva) 1921–1944: zgodovina, politična vloga, gospodarsko življenje in dejstva o marionetni državi med Rusijo in Mongolijo.

Tuvanska ljudska republika je bila delno priznana država, ki je obstajala med letoma 1921 in 1944. Po letu 1944 je postala del Sovjetske zveze. Do leta 1926 je bila znana tudi kot Ljudska republika Tannu-Tuva. Tuvansko ljudsko republiko sta priznali le dve državi: ZSSR in Mongolija. Tudi ko je obstajala, je veljala za marionetno državo ZSSR. Gospodarstvo je večinoma temeljilo na nomadski reji in prodaji živine. Republika je bila med sibirskim delom Rusije in Mongolijo. Glavno mesto je bilo mesto Kyzyl. Od leta 1992 je ozemlje znano kot Tuvanska republika. Je samoupravni del znotraj ruske države.

Zgodovinski nastanek

Po koncu Ruskega imperija in ob razpadu Qingovske kitajske oblasti je ozemlje Tuvinske planote (Tannu-Tuva) v začetku 20. stoletja ostalo v negotovem položaju. Leta 1921 je ob podpori boljševikov in Mongolije nastala neodvisna Tuvanska ljudska republika, ki je na praktičen način odvisna od Sovjetske zveze. Ustanovitev je pomenila konec kratkotrajnih lokalnih oblastnih eksperimentov in prisotnosti različnih vojaških skupin v regiji.

Politična ureditev in oblast

Državo je sprva vodila lokalna elita in revolucionarne skupine, vendar je kmalu močno vplivala politika ZSSR. Tuvanska politična scena je skozi trideseta leta prešla skozi obračune med bolj tradicionalnimi, versko usmerjenimi voditelji in pro-sovjetskimi komunisti. Sredinsko vlogo je prevzela Tuvanska ljudska revolucionarna stranka (kasneje močno povezana s sovjetskimi strukturami). V tridesetih in štiridesetih letih so v regiji potekale čistke in sovjetsko vodeni reformni ukrepi, vključno s kolektivizacijo živinoreje in omejevanjem vloge verskih voditeljev.

Mednarodni položaj

Tuvanska ljudska republika je imela zelo omejeno mednarodno prepoznavnost: uradno sta jo priznali le ZSSR in Mongolija. Ker je bila močno odvisna od sovjetskega političnega in gospodarskega vpliva, jo večina sodobnih zgodovinarjev obravnava kot satelitsko ali marionetno državo Sovjetske zveze.

Gospodarstvo in življenje prebivalstva

Večina prebivalcev je bila tujska (tuvinska) nomadska skupnost, katere osnovno preživljanje je temeljilo na rejo živine, zlasti ovac, koz, konj in govedi. Gospodarstvo je bilo preprosto in prilagojeno surovim klimatskim razmeram: izvažali so kožuhovino, meso in druge proizvode živinoreje ter opravljali obmejno trgovino z Mongolijo in Rusijo. Industrijska dejavnost je bila omejena; rudarske in obrtne dejavnosti so se razvijale šele pozneje pod sovjetskim vplivom.

Kultura in vera

Tuva ima bogato kulturno dediščino: tipična sta nomadski način življenja in tradicionalna ljudska umetnost. V verskem smislu sta bila prisotna šamanizem in tibetansko budistično izročilo, kar je močno vplivalo na vsakdanje življenje. Tuvansko petje grla (khoomei) in druge glasbene oblike so del etnološkega bogastva regije in so danes prepoznane tudi zunaj meja.

Priključitev k Sovjetski zvezi in nadaljnji razvoj

V obdobju druge svetovne vojne in v letih takoj pred njo je tlak sovjetskega vpliva naraščal. Leta 1944 je oblast v Tuvinju formalno zaprosila za priključitev k Sovjetski zvezi; ozemlje je bilo nato vključeno v sestavo Ruske sovjetske federativne socialistične republike kot Tuvinska avtonomna oblast. Kasneje je (v 1961) pridobilo status Tuvinske avtonomne sovjetske socialistične republike znotraj RSFSR. Po razpadu Sovjetske zveze je ta delovni položaj vodil v ustanovitev današnje Tuvanske republike (v ruščini Tyva) kot enega od subjektov Ruske federacije leta 1992, znotraj katere ima Republika Tuva široko stopnjo samouprave.

Zapustitev in pomnik zgodovine

Tuvanska ljudska republika je zanimiv primer malega, geografsko in politično izpostavljenega subjekta v času velikih zgodovinskih premikov 20. stoletja. Njena zgodba povezanosti z nomadskim načinom življenja, verskimi tradicijami in hkratne politične odvisnosti od večje sile (ZSSR) ostaja predmet zgodovinskih študij. Danes je Tuva poznana po svoji bogati kulturi, edinstveni glasbeni tradiciji in kot avtonomna republika znotraj Ruske federacije.

• Obdobje obstoja: 1921–1944 (kot neodvisna/prepoznavna država); po 1944 del Sovjetske zveze.
• Priznanje: uradno sta jo priznali le ZSSR in Mongolija.
• Glavno mesto: Kyzyl (Glavno mesto).
• Gospodarstvo: pretežno nomadsko živinorejsko (nomadski režim), prodaja živine in izvozni proizvodi.
• Sodobno nasledstvo: od 1992 kot Tuvanska republika znotraj Ruske federacije.

Išči po črki