Zijanje
Zíva je refleks. Vključuje velik in dolg zajem zraka, raztegnitev bobničev, ko se čeljust široko odpre, in nazadnje (včasih glasen) izdih. Pandikulacija je hkratno zehanje in raztezanje. Kadar nekdo zija, to zlahka opazimo, nihče pa ne ve, kakšna je njegova funkcija.
Zvenenje je pogosto povezano z utrujenostjo, stresom, preobremenjenostjo, pomanjkanjem stimulacije in dolgočasjem. Pri ljudeh zivanje pogosto sproži zvenenje drugih ljudi (npr. če vidimo osebo, ki zija, ali če se po telefonu pogovarjamo z osebo, ki zija) in je tipičen primer pozitivne povratne informacije. To "nalezljivo" zevanje so opazili tudi pri šimpanzih in psih. Mačke zijajo in se raztezajo, vendar ne nujno ob istem času.
Odprta usta sove, morda zijajo
Zevajoči tiger
Zveneči volk
Dve ženski, ki likata, Edgar Degas
Nalezljivost
Že dolgo je znano, da je refleks zijanja nalezljiv. Leta 1508 je Erazem zapisal: "Zvenenje enega človeka povzroči zvenenje drugega.", Francozi pa so to idejo preimenovali v "Un bon bâilleur en fait bâillier deux". ("En dober zijač naredi dva druga zijača"). Pogosto se zgodi, da če ena oseba zija, lahko to povzroči, da "empatično" zija tudi druga oseba. Opazovanje zijajočega obraza druge osebe (zlasti njenih oči), celo branje ali razmišljanje o zijanju ali gledanje slike zijajoče osebe lahko povzroči, da oseba začne zijati.
Neposredni vzrok za nalezljivo zijanje so lahko zrcalni nevroni v čelni skorji nekaterih vretenčarjev, ki ob stimulaciji aktivirajo enake regije v možganih. Zrcalni nevroni naj bi bili gonilna sila posnemanja, ki je temelj številnih človeških oblik učenja, na primer učenja jezika. Zijanje je lahko izrastek istega posnemovalnega impulza.
Razlogi, funkcije
Charles Darwin je v svojem delu Izražanje čustev pri človeku in živalih trdil, da če je neko vedenje prisotno v številnih kulturah, ga je treba (v celoti ali delno) podedovati. Vse lastnosti, ki se pojavljajo pri številnih živalih, morajo imeti neko funkcijo, ki jo podpira (ali jo je podpirala) naravna selekcija. V večini primerov je ta funkcija očitna, pri zijanju pa ne vemo, kakšna je ta funkcija. Predvidevanja so že bila podana, vendar se zdi, da ne pojasnjujejo njegovega razširjenega pojavljanja pri sesalcih in morda tudi pri drugih vretenčarjih.
Drugi vretenčarji
Ker imajo sesalci podobna čustva in jih lahko zelo jasno pokažejo, velja, da ko so videti, kot da zijajo, to v vsakem smislu pomeni, da zijajo. Razlogi za to so podobni razlogom, zaradi katerih menimo, da drugi ljudje čutijo enako kot mi, ko kažejo enake znake.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zijalka?
O: Zijanje je refleks, ki vključuje zajemanje velike količine zraka, raztezanje bobničev, ko se čeljust široko odpre, in (včasih glasen) izdih.
V: Kaj je pandikulacija?
O: Pandikulacija je hkratno zijanje in raztezanje.
V: Zakaj ljudje zijajo?
O: Nihče ne ve natančno, kakšna je funkcija zijanja, vendar je običajno povezano z utrujenostjo, stresom, preobremenjenostjo, pomanjkanjem stimulacije in dolgočasjem.
V: Kaj lahko pri ljudeh sproži zrenje?
O: Zvenenje pogosto sproži zvenenje drugih (npr. če vidimo osebo, ki zija, ali če se po telefonu pogovarjamo z osebo, ki zija) in je tipičen primer pozitivne povratne informacije.
V: Ali so tudi pri drugih živalih opazili, da zijajo?
O: Da, "nalezljivo" zevanje so opazili pri šimpanzih in psih.
V: Ali mačke zijajo in se raztezajo?
O: Da, mačke zijajo in se raztezajo, vendar ne nujno hkrati.
V: Kaj se zgodi z bobniči med zjokanjem?
O: Ušesni bobniči se raztegnejo, ko se čeljust med zjokanjem široko odpre.
