Genadij Janajev: sovjetski podpredsednik in vodja avgustovskega udara 1991

Genadij Ivanovič Janajev je bil sovjetski politik.

Yanayev je zasedal več političnih funkcij. Služboval je v času vlad Hruščova, Brežnjeva, Andropova in Černenka. S pomočjo Mihaila Gorbačova je bil Yanayev izvoljen za prvega in edinega podpredsednika Sovjetske zveze. Pozneje je vodil skupino osmih, ki je odstavila Gorbačova. Državni udar se je končal po treh dneh. Yanayev je bil aretiran. Leta 1994 ga je Državna duma pomilostila.

Osnovni podatki

Rojen: 26. maj 1937. Umrl: 24. september 2010 (Moskva). Janajev je izhajal iz revnejšega okolja in je svojo kariero gradil znotraj komunističnega partijskega in upravnega aparata Sovjetske zveze.

Kariera pred vrhom oblasti

Janajev je postopoma napredoval v partijskem sistemu in v gospodarskih organih, zasedal je različne funkcije v regionalnih in centralnih strukturah. Bil je znan kot zanesljiv partijec, povezan z ekonomsko upravo in potrošniškimi zvezami, kar mu je omogočilo vzpon skozi leta službovanja v času več generacij sovjetske vodilne elite.

Podpredsednik Sovjetske zveze

Leta 1990 je bil z Gorbačovovo podporo izvoljen za prvega in edinega podpredsednika Sovjetske zveze. Položaj podpredsednika je bil nov v strukturi sovjetske oblasti in je prinašal formalno vlogo pri vodenju države ter institucij v času velike politične preobrazbe in reform (perestrojka, glasnost).

Avgustovski udar 1991

Od 19. do 21. avgusta 1991 je Janajev postal ena osrednjih osebnosti t. i. Državnega komiteja za izredne razmere (GKChP), skupine konservativnih voditeljev, ki so skušali ustaviti Gorbčovove reforme in prevzeti oblast. Med udarom so ga razglasili za začasnega predsednika, saj je bil Mihail Gorbačov v tistem času v hišnem priporu na Krimu. Udar je sprožil močan odpor javnosti in voditeljev sovjetskih republik, zlasti Borisa Jelcina v Rusiji, ter množične demonstracije, kar je prispevalo k hitremu zlomljenju poskusa državnega udara v treh dneh.

Posledice in poznejše življenje

Po neuspelem poskusu državnega udara so Janajeva in druge člane GKChP aretirali. Sodni postopki in politične posledice so pomenile konec njegove javne politične kariere. Leta 1994 ga je Državna duma pomilostila, kasneje pa se je umaknil iz politike in se ukvarjal predvsem s poslovnimi in zasebnimi zadevami. Umrl je 24. septembra 2010 v Moskvi po daljši bolezni.

Dediščina

Janajev ostaja sporen lik v zgodovini pozne Sovjetske zveze: zanj so značilne konservativne državno-varnostne in birokratske vrednote, njegova vloga pri avgustovskem udaru pa je bila ključen dejavnik, ki je pospešil razpad Sovjetske zveze in spremembe v političnem vrstnem redu v regiji. Njegov primer pogosto obravnavajo kot simbol nasprotovanja hitrim političnim in ekonomskim reformam tistega časa.

Išči po črki