Johann Pachelbel: nemški skladatelj in organist — slavni Kanon v D
Johann Pachelbel — nemški skladatelj in organist, znan po Kanonu v D. Odkrijte njegov življenjepis, glasbene dosežke in vpliv na baročno glasbo.
Johann Pachelbel (rojen v Nürnbergu, krščen 1. septembra 1653; umrl v Nürnbergu, pokopan 9. marca 1706) je bil nemški skladatelj in organist, najbolj poznan po svoji stvaritvi za orgle in po priljubljenem Kanonu v D. Bil je pomembna osebnost južnonemške baročne glasbene tradicije in velik vplivnik na razvoj orgelske ter cerkvene glasbe v drugi polovici 17. stoletja.
Življenjska pot in poklicne postaje
Odraščal je v Nürnbergu, kjer je imel tudi prve ure glasbe. Leta 1669 je odšel študirat na univerzo v Altdorfu, vendar je moral po enem letu študij zapustiti zaradi družinskih finančnih težav. Približno leto pozneje je nadaljeval izobraževanje na gimnaziji za poetiko v Regensburgu, kjer so prepoznali njegovo nadarjenost in mu omogočili dodatno štipendijo ter poseben pouk glasbe zunaj rednega učnega programa.
Leta 1673 je odšel na Dunaj, kjer je bil namestnik organista v cerkvi svetega Štefana. Tam je spoznal bogato katoliško glasbeno tradicijo južne Nemčije in Italije, kar se je odrazilo v njegovem kasnejšem slogu. Po kratki postaji v Eisenachu je leta 1677 ali kmalu zatem dobil službo organista v cerkvi Predigerkirche v Erfurtu, kjer je ostal do leta 1690.
Leta 1681 se je prvič poročil, a sta njegova prva žena in sin umrla v kugi. Leta 1684 se je ponovno poročil; iz te poroke je imel pet sinov in dve hčeri. Nekateri od njegovih sinov so nadaljevali glasbeno pot, npr. Wilhelm Hieronymus Pachelbel kot organist. Pachelbel je bil tudi cenjen učitelj; med njegovimi učenci je bil Johann Christoph Bach, ki je bil kasneje učitelj Johanna Sebastiana Bacha.
Po vrnitvi v Nürnbergu je služboval kot organist v cerkvi svetega Sebalda, kjer je ostal do smrti. V poklicu je bil znan kot izjemen interpret in improvizator ter kot učitelj številnih organistov in skladateljev v regiji.
Glasbeno delo in slog
Pachelbel je pisal predvsem glasbo za orgle, pa tudi delo za druge klaviature in cerkveno vokalno glasbo. Njegova orgelska dela vključujejo toccate, fantazije, fuge, preludije in številne koralne predigre (chorale preludes). V delih pogosto združuje severnonemško kontrapunktsko tradicijo s toplino in preprostostjo južnonemškega sloga ter italijanskimi ritmičnimi in melodičnimi vplivi.
Poudarek v njegovih skladbah je pogosto na jasnem glasbenem toku, pevnosti melodije in uporabnosti zborovskih koralov v liturgični rabi. Njegove kompozicije so pogosto namenjene praktični uporabi v cerkveni službi, hkrati pa kažejo visoko tehnično znanje v kontrapunktu in harmonični obdelavi.
Kanon v D
Kanon v D je najbolj znano Pachelbelovo delo. Gre za kanon za tri violine in basso continuo, ki je zgrajen na ponavljajočem se basovnem ostinatu v D-duru. To vezivno basovsko linijo (basso continuo) pogosto spremlja enostaven gibalni vzorec akordov, po katerem se razvija preprosta, vendar zelo učinkovita imitativna struktura med violinskimi glasovi.
Točno datiranje Kanona ni povsem jasno; najverjetneje izvira iz poznega 17. stoletja, vendar njegova izjemna priljubljenost izvira predvsem iz 20. stoletja, ko so se pojavile številne priredbe in snemanja. Danes se pogosto igra na cerkvenih porokah, slavnostih in v adaptiranih aranžmajih za različne zasedbe.
Zapuščina in vpliv
Pachelbel je pomembno vplival na razvoj južnonemške orgelske šole in je posredno vplival tudi na uveljavitev Johanna Sebastiana Bacha preko učnih povezav. Njegove kompozicije so prinašale jasnost melodije in dostopnost izvedbe, hkrati pa so vsebovale dovolj kontrapunktične izvirnosti, da so kultivirale naslednjo generacijo organistov in skladateljev.
Čeprav je bil v 19. in zgodnjem 20. stoletju nekoliko zapostavljen v primerjavi s kasnejšimi klasiki, je v drugi polovici 20. stoletja doživel preporod zanimanja — predvsem zaradi izjemne priljubljenosti Kanona v D. Danes ga izvajajo v koncertnih dvoranah, cerkvah in na posnetkih po vsem svetu, njegove orgelske in instrumentalne skladbe pa so redno vključene v učne programe konservatorijev in glasbenih šol.
Za poslušalce in izvajalce
- Poslušalcem: Pachelbelova glasba je pogosto dostopna, melodična in primerna za prvovrstno vstopno točko v baročno instrumentacijo in orgelsko literaturo.
- Izvajalcem: Njegova dela nudijo priložnost za razvoj tehnične spretnosti, improvizacijskih sposobnosti na orglah ter razumevanje kontrapunkta v praktičnem nastopu zborovske in instrumentalne glasbe.
Poleg Kanona je vredno raziskati tudi njegove orgelske zbirke in koralne predigre, ki razkrivajo širino njegovega ustvarjanja ter pomen v zgodnji baročni glasbi Nemčije.
Njegova glasba
Pachelbel je najbolj znan po svoji orgelski glasbi. Med bivanjem v Erfurtu je napisal veliko orgelskih skladb, ki so temeljile na zborovskih pesmih. V Nürnbergu je napisal veliko skladb, imenovanih Magnificat fuge. To so bili preludiji, ki so jih igrali, preden so pevci zapeli Magnificat. Njegova orgelska glasba vključuje tudi toccate, ricercares, fantazije in ciacconas. Napisal je številne suite za čembalo ter komorno in vokalno glasbo.
Audio
Kanon v D, ki se igra na klavirju:
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Johann Pachelbel?
O: Johann Pachelbel je bil nemški skladatelj in organist. Zelo znan je po svoji orgelski glasbi, pa tudi po drugi glasbi za klaviature in glasbi za protestantsko cerkev.
V: Kje je odraščal?
O: Odraščal je v Nürnbergu, kjer je imel tudi prve ure glasbe.
V: Katera je njegova najbolj priljubljena skladba?
O: Njegov Kanon v D je postal zelo priljubljeno glasbeno delo in se danes pogosto igra na cerkvenih porokah in drugih dogodkih.
V: Kje je študiral po odhodu iz Nürnberga?
O: Po odhodu iz Nürnberga je šel študirat na univerzo v Altdorfu, vendar jo je moral po enem letu zapustiti, ker si njegov oče ni mogel privoščiti, da bi ga obdržal. Približno leto dni pozneje je šel študirat na Gymnasium Poeticum v Regensburgu. Direktorji te šole so verjetno ugotovili, da je izjemno nadarjen glasbenik, saj so mu dodelili dodatno štipendijo in mu omogočili poseben pouk glasbe zunaj šole.
V: Kam je Pachelbel odšel naprej?
O: Leta 1673 je odšel na Dunaj, kjer je bil namestnik organista v cerkvi svetega Štefana. Tam je slišal veliko več glasbe, zlasti glasbo katoliških skladateljev iz južne Nemčije in Italije. Po kratkem času v Eisenachu je dobil službo organista v cerkvi Predigerkirche v Erfurtu.
V: Koliko otrok je imel Pachelbel?
O: Pachelbel je imel sedem otrok; dve hčeri iz prvega zakona (žena je umrla med porodom) in pet sinov iz drugega zakona.
V: Koga je Johann Pachelbel učil?
O: Johann Pachelbel je učil Johanna Christopha Bacha, ki je pozneje učil Johanna Sebastiana Bacha.
Iskati