Mary Anning – britanska pionirka paleontologije, odkriteljica jurskih fosilov
Mary Anning: britanska pionirka paleontologije, odkriteljica jurskih fosilov v Lyme Regis — osupljive najdbe ihtiozavrov, pleziozavrov in pterozavrov, ki so spremenile znanost.
Mary Anning (21. maj 1799 - 9. marec 1847) je bila britanska zbirateljica fosilov, trgovka in paleontologinja z začetka 19. stoletja. Rojena je bila v Lyme Regisu v Dorsetu, kjer je preživljala z iskanjem in prepariranjem fosilov v bogatih jurskih morskih plasteh. Pri delu na prepustnih obalnih pečinah, izpostavljenih plimam in plazovom, je razvila izredne opazovalne in ročne sposobnosti, ki so ji omogočile izkop in ohranitev številnih pomembnih najdb.
Med njenimi ključnimi odkritji so bila prvo pravilno identificirano okostje ihtiozavra (Temnodontosaurus platyodon), prvi dve najdeni okostji pleziozavra (Plesiosaurus dolichodeirus), prvo okostje pterozavra, najdeno zunaj Nemčije (Dimorphodon macronyx), in številni pomembni fosili rib ter drugih morskih živali. Njena natančna preparacija in zachramba primerkov je močno pripomogla k boljši razlagi teh nenavadnih bitij v znanstvenem okolju tistega časa.
Znanstvene prispevke in pomen
Anningova opazovanja so imela ključno vlogo pri razumevanju fosilov: odkrila je, da fosiliji belemnitov vsebujejo fosilizirane črnilne vrečke, in pokazala, da so koproliti (takrat imenovani kamni bezoar) fosilizirani iztrebki. Te ugotovitve so vplivale na razumevanje biologije izumrlih organizmov ter njihovega vedenja in ekologije. Geolog Henry De la Beche je na podlagi fosilov, ki jih je našla Anningova, naslikal in prodajal tiskan motiv Duria Antiquior, s čimer je širil znanje o osmih in drugem jurskem življenju ter delno tudi zbiral sredstva za družino Anning.
Njen način dela — terenski obstoj, natančna priprava in dokumentiranje najdb — je pomembno vplival na razvoj paleontoloških metod. Čeprav je sama nimela formalnega znanstvenega izobraževanja, so njeni primerki osnova za številne poročane opise v takratni geološki literaturi. Veliko njenega dela so objavili ali opisali moški znanstveniki, pogosto brez polne omembe njenega prispevka; vzrok za to je bilo tedanje družbeno in spolno urejanje znanstvenih institucij.
Družbeni okvir in ovire
Spol in družbeni razred Anningove – njeni starši so bili revni verski odpadniki (neanglikanski protestanti) – sta ji preprečevala polno udeležbo v znanstveni skupnosti Anglije zgodnjega 19. stoletja, kjer so prevladovali bogati anglikanski gospodje. Ženske niso smele postati člani glavnih znanstvenih društev, zato je bila Anningova pogosto prezrta ali neformalno priznavana le kot prodajalka fosilov, ne pa kot polnopravna raziskovalka. Kljub temu so nekateri moški — znanstveniki in zbiralci — njene prispevke spoštovali in ji včasih pomagali ali priznali zasluge; drugi pa so pri svojih objavah zanemarjali njen pomen.
Finančne stiske, pomoč in pokojnina
Čeprav je Anningova postala prepoznavna v geoloških krogih v Veliki Britaniji, Evropi in Ameriki ter je s svojimi najboljšimi najdbami zaslužila znaten denar, se je večino življenja borila s revščino. Po objavi in prodaji nekaterih večjih najdb ji je leta 1818 pozornost pritegnil zbiralec Thomas Birch, ko ji je kupil okostje ihtiozavra. Leto zatem je zaradi revščine družine organiziral prodajo svoje zbirke fosilov na dražbi, izkupiček (približno 400 funtov) pa je bil namenjen Anningovim. Ta javna dražba je poleg nujne finančne pomoči povečala prepoznavnost družine v geološki skupnosti.
Kasneje je Anningova zaradi nespametnih naložb izgubila velik del prihrankov; leta 1835 je poročano izgubila okoli 300 funtov, kar je bil v tistem času ogromen znesek. Dobila je tudi državno pokojnino v višini 25 funtov na leto, ki jo je pomagal urediti William Buckland, eden izmed njenih prijateljev in podpornikov v geoloških krogih. Taka podpora je bila pomembna, saj je nudila vsaj delno finančno varnost v poznejših letih njenega življenja.
Zdravje, smrt in zapuščina
Mary Anning je umrla 9. marca 1847, pri 47 letih; njena zgodnja smrt je bila posledica raka na prsih. Pokopana je v cerkvi St Michael v Lyme Regisu. Njeno življenje je kasneje postalo simbol prizadevanj žensk v znanosti in prepoznavanja prispevkov tistih, ki delujejo zunaj institucij in akademskih krogov. V zadnjih desetletjih so ji zgodovinarji znanosti namenili več pozornosti, njen status pionirke paleontologije pa je postal del šolskih in popularnih prikazov zgodovine znanosti.
Kulturni vpliv in spomin
Mary Anning je navdihnila številne knjige, članke in romane (na primer romantično-historijsko delo v sodobni prozi) ter je pogosto omenjena v razpravah o vlogi žensk v znanosti. Danes velja za ikono regionalne zgodovine Dorseta in zgodovine paleontologije nasploh; njeni najdeni primerki se nahajajo v muzejih in zbirkah po svetu, viri o njenem življenju pa spodbujajo razmislek o tem, kako družbeni pogoji vplivajo na prepoznavanje znanstvenih dosežkov.
Anningova zapušča pomembno sporočilo: iznajdljivost, doslednost in natančnost ter neposredna izkušnja z naravo lahko znatno prispevajo k znanstvenemu napredku, tudi kadar formalne institucije prvotno ne priznajo njihovih avtorjev.
Ta modra plošča je pritrjena na domnevnem mestu, kjer se je rodila Mary Anning in kjer je imela svojo prvo trgovino s fosili, zdaj pa je tam muzej Lyme Regis.
Trgovina s fosili
Turisti so obiskovali Lyme Regis, ki je postal priljubljeno obmorsko letovišče. Tako kot njun oče pred njima sta tudi Mary in njen brat Joseph Anning v bližini avtobusne postaje v lokalnem gostišču postavila mizo z zanimivostmi in turistom prodajala svoje izdelke. Potem ko je Joseph leta 1810 našel pomembno lobanjo ihtiozavra, Mary pa leto pozneje okostje, sta postala znana geologom in amaterjem, ki so se zanimali za fosile. Njuna strast do fosilov je prerasla v glavni vir dohodka njune družine.
Njena tržna dejavnost so bili fosili nevretenčarjev, kot so školjke amonitov in belemnitov, ki so bili na tem območju pogosti in so jih prodajali za nekaj šilingov. Fosili vretenčarjev so bili veliko redkejši, izjemni primerki, kot je skoraj popolno okostje ihtiozavra, pa so se lahko prodali za veliko več.
Vir teh fosilov so bili obalni klifi, ki obkrožajo Lyme in so del geološke formacije, znane kot modri lias. Ta formacija je sestavljena iz menjajočih se plasti apnenca in skrilavca, ki so se kot sediment odlagale na plitvo morsko dno na začetku jurskega obdobja (pred približno 210-195 milijoni let). Klifi so eno najbogatejših nahajališč fosilov v Veliki Britaniji.
Ker je Mary Anning še naprej odkrivala pomembne najdbe, je njen ugled rasel. Leta 1826, ko je bila stara 27 let, ji je uspelo privarčevati dovolj denarja, da je lahko kupila hišo s stekleno izložbo za svojo trgovino, imenovano Anning's Fossil Depot. O selitvi je poročal lokalni časopis, ki je zapisal, da je v trgovini trenutno razstavljeno lepo okostje ihtiozavra. Številni geologi in zbiralci fosilov iz Evrope in Amerike so obiskali Anningovo v Lyme, da bi kupili primerke. Med njimi je bil tudi geolog George William Featherstonhaugh, ki je leta 1827 kupil fosile za novo odprt newyorški naravoslovni licej. Saški kralj Friderik Avgust II. je leta 1844 obiskal njeno trgovino in kupil okostje ihtiozavra za svojo bogato naravoslovno zbirko.
Objava
Lady Harriet Silvester je Lyme obiskala leta 1824. V svoj dnevnik je zapisala:
... nenavadno pri tej mladi ženski je, da se je tako temeljito seznanila z znanostjo, da takoj, ko najde kosti, ve, kateremu plemenu pripadajo. Kosti pritrdi na okvir s cementom, nato pa jih nariše in jih da gravirati. . . To je vsekakor čudovit primer božje milosti - da je to ubogo, nevedno dekle tako blagoslovljeno, saj je z branjem in uporabo prišla do takšne stopnje znanja, da ima navado pisati in govoriti s profesorji in drugimi pametnimi ljudmi o tej temi, in vsi priznavajo, da razume to znanost bolj kot kdor koli drug v tem kraljestvu.
Sčasoma je postajala vse bolj prepričana v svoje znanje in leta 1839 je pisala reviji Magazine of Natural History, v kateri je podvomila o trditvi, da je kljukasti zob prazgodovinskega morskega psa Hybodus novo odkritje. Že pred leti je odkrila obstoj fosilnih morskih psov z ravnimi in kljukastimi zobmi. Odlomek iz pisma, ki ga je natisnila revija, je bil edina stvar, ki jo je Anning kdajkoli objavila.
Glavne najdbe
- Ichthyosaur 1810/11
- več ihtiozavrov 1815/19
- Plesiosaurus 1820/21
- Črnilec belemnita 1826
- Pterozaver 1828
- Fosilne ribe 1828/29
- Plesiosaur 1830
Geolog Henry De la Beche je leta 1830 naslikal vplivni akvarel Duria Antiquior, ki v veliki meri temelji na fosilih, ki jih je našel Anning.
Njena poznejša slava
Za Mary Anning se uporablja stara jezikovna zvijača: "Na morski obali prodaja školjke." Leta 1908, več kot pol stoletja po njeni smrti, jo je napisal Terry Sullivan, ki ga je navdihnila njena življenjska zgodba. Besedilo se je sčasoma spremenilo, vendar je bilo prvotno besedilo naslednje:
Prodaja školjke na morski
obaliŠkoljke, ki jih prodaja, so školjke, o tem sem prepričan,
če
torej
prodaja školjke na morski obali, potem
sem prepričan, da prodaja školjke na morski obali.
Življenjska zgodba Anningove je bila v 20. stoletju navdih za številne pisatelje. Večina tega gradiva je bila namenjena navdihujoči literaturi za otroke in se je osredotočala na njeno otroštvo in zgodnjo kariero, zanemarjala pa je njene poznejše dosežke. Veliko je bilo tudi romantiziranih in ne vedno zgodovinsko točnih. Kot lik se je pojavila v zgodovinskih romanih, morda najbolj v romanu The French Lieutenant's Woman (1969) Johna Fowlesa, po katerem je bil leta 1981 posnet celovečerni film. Fowles je kritično pripomnil, da noben britanski znanstvenik ni poimenoval vrste po Anningovi v času njenega življenja.
Vendar je švicarsko-ameriški strokovnjak za fosilne ribe Louis Agassiz v 40. letih 19. stoletja po njej poimenoval dve vrsti fosilnih rib, Acrodus anningiae in Belenostomus anningiae, drugo pa po svoji prijateljici Elizabeth Philpot. Agassiz je bil hvaležen za pomoč, ki sta mu jo ženski nudili pri preučevanju in razumevanju primerkov fosilnih rib med njegovim obiskom v Lyme Regisu leta 1834.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Mary Anning?
O: Mary Anning je bila britanska zbirateljica fosilov, trgovka in paleontologinja z začetka 19. stoletja.
V: Katera pomembna odkritja je naredila?
O: Naredila je veliko pomembnih najdb, med drugim prvo pravilno identificirano okostje ihtiozavra (Temnodontosaurus platyodon), prvi dve najdeni okostji pleziozavra (Plesiosaurus dolichodeirus), prvo okostje pterozavra, najdeno zunaj Nemčije (Dimorphodon macronyx), in nekaj pomembnih fosilov rib. Opazila je tudi, da so v jurskih morjih obstajale prej neznane oblike življenja, ki so vse že zdavnaj izumrle.
V: Kako je njeno delo prispevalo k znanstveni biologiji na začetku 19. stoletja?
O: Njeno delo je imelo ključno vlogo pri razvoju znanstvene biologije na začetku 19. stoletja, saj je nedvomno pokazalo, da so v jurskih morjih obstajale prej neznane oblike življenja, ki so vse že zdavnaj izumrle.
V: Zakaj v tem času ni mogla polno sodelovati v znanstveni skupnosti?
O: Njen spol in družbeni razred - njeni starši so bili revni verski disidenti - sta ji preprečila, da bi v celoti sodelovala v znanstveni skupnosti Anglije zgodnjega 19. stoletja, v kateri so prevladovali bogati anglikanski gospodje.
V: Kako je Thomas Birch pomagal družini Mary Anning?
O: Ko je Birch opazil njihovo revščino, je poskrbel za prodajo svoje zbirke fosilov na dražbi in jim dal izkupiček v vrednosti 400 funtov. S tem ni zagotovil le prepotrebnih sredstev, ampak je tudi povečal njihovo prepoznavnost v geoloških krogih.
V: Kako je William Buckland finančno pomagal Mary Anning?
O: Potem ko je zaradi nespametnih naložb izgubila 300 funtov, ji je Buckland uredil državno pokojnino v višini 25 funtov na leto.
V: Kaj je povzročilo njeno smrt?
O: Mary Anning je umrla zaradi raka na dojkah.
Iskati