Oswald Avery
Oswald Theodore Avery mlajši FRS (21. oktober 1877 - 20. februar 1955) je bil ameriški zdravnik in medicinski raziskovalec, rojen v Kanadi. Večino svoje kariere je preživel v Univerzitetni bolnišnici Rockefeller v New Yorku.
Avery je bil eden prvih molekularnih biologov in eden prvih, ki so preučevali imunokemijo.
Najbolj znan je po poskusu (objavljenem leta 1944 s sodelavcema Colinom MacLeodom in Maclynom McCartyjem), s katerim je dokazal, da je DNK snov, iz katere so narejeni geni.
Nobelov nagrajenec Arne Tiselius je dejal, da je bil Avery najbolj zaslužen znanstvenik, ki za svoje delo ni prejel Nobelove nagrade, čeprav je bil zanjo v tridesetih, štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja večkrat nominiran.
Biografija
Oswald Avery se je rodil v Halifaxu na Novi Škotski. Njegov oče je bil baptistični minister. Leta 1887 so očeta prosili, naj se preseli v New York in tam vodi cerkev. Avery je leta 1900 diplomiral na univerzi Colgate. Leta 1904 je na kolidžu Columbia College of Physicians and Surgeons pridobil naziv magistra znanosti. Do leta 1907 je opravljal zdravniško prakso v New Yorku, nato pa je postal raziskovalec v Hoaglandovem laboratoriju v Brooklynu v New Yorku. V odrasli dobi je imel Avery hipertirozo (Gravesova bolezen), zato so mu leta 1934 operirali ščitnico. Leta 1936 je bil izvoljen za člana Ameriške akademije znanosti in umetnosti.
Prelomno odkritje
| Dvojna vijačnica
|
| · v · t · e |
Dolga leta je veljalo, da so genetske informacije v celičnih beljakovinah. Avery je nadaljeval raziskave, ki jih je leta 1927 opravil Frederick Griffith, in skupaj z MacLeodom in McCartyjem raziskoval skrivnost dedovanja. Leta 1943 je na Rockefellerjevem inštitutu dobil status zaslužnega profesorja, vendar je še pet let delal, čeprav je bil takrat že v poznih šestdesetih letih.
V tem zgodnjem poskusu je bil mrtev Streptococcus pneumoniae virulentnega seva tipa III-S injiciran skupaj z živimi, vendar nevirulentnimi pnevmokoki tipa II-R. To je povzročilo smrtonosno okužbo s pnevmokoki tipa III-S.
Alfred Hershey in Martha Chase sta leta 1952 z eksperimentom Hershey-Chase nadaljevala Averyjeve raziskave. Ti poskusi so utrli pot do Watsonovega in Crickovega odkritja vijačne strukture DNK in s tem do rojstva sodobne genetike in molekularne biologije. O tem dogodku je Avery v pismu najmlajšemu bratu Royu, bakteriologu na medicinski fakulteti Vanderbilt, zapisal "Pihanje mehurčkov je zelo zabavno, vendar je pametneje, da jih pihaš sam, preden to poskuša kdo drug".
Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je izjavil, da sta Avery in njegov laboratorij zagotovila "zgodovinsko platformo sodobnih raziskav DNK" in "napovedala molekularno revolucijo v genetiki in biomedicini na splošno".
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Oswald Theodore Avery mlajši?
O: Oswald Theodore Avery mlajši je bil v Kanadi rojeni ameriški zdravnik in medicinski raziskovalec, ki je večino svoje kariere preživel v Univerzitetni bolnišnici Rockefeller v New Yorku.
V: Po čem je najbolj znan?
O: Najbolj znan je po poskusu (objavljenem leta 1944 s sodelavcema Colinom MacLeodom in Maclynom McCartyjem), ki je dokazal, da je DNK snov, iz katere so narejeni geni.
V: Ali je kdaj prejel Nobelovo nagrado?
O: Ne, čeprav je bil v tridesetih, štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja večkrat nominiran za to nagrado, je nikoli ni prejel.
V: Kdo je rekel, da je Avery najbolj zaslužen znanstvenik, ki ni prejel Nobelove nagrade?
O: Nobelov nagrajenec Arne Tiselius je dejal, da je bil Avery najbolj zaslužen znanstvenik, ki za svoje delo ni prejel Nobelove nagrade.
V: Kaj je Avery študiral?
O: Študiral je imunokemijo in molekularno biologijo.
O: Študiral je imunokemijo in molekularno biologijo.
