Opeklina
Opeklina je poškodba kože ali celo mesa. Opekline lahko povzročijo vročina, mraz, elektrika, kemikalije, trenje ali sevanje. Večina opeklin nastane zaradi vročine vročih tekočin, trdnih snovi ali ognja. Čeprav je stopnja opeklin pri moških in ženskah podobna, se vzroki pogosto razlikujejo. Med ženskami na nekaterih območjih je tveganje povezano z uporabo odprtega ognja za kuhanje ali nevarnih štedilnikov. Pri moških je tveganje povezano z delovnim okoljem. Drugi dejavniki tveganja so alkoholizem in kajenje. Do opeklin lahko pride tudi zaradi samopoškodovanja ali nasilja med ljudmi.
Opekline so lahko zelo hude poškodbe in v nekaterih primerih lahko povzročijo celo smrt. Glede na globino opekline in količino prizadete kože je opeklina lahko nujna medicinska pomoč. Pri otrocih mora biti prizadetih vsaj pet odstotkov kože. Odrasli lahko prenesejo do deset odstotkov prizadete kože.
Opekline določene stopnje vplivajo na telo kot celoto: Pogoste reakcije so cirkulacijski šok, sindrom sistemskega vnetnega odziva in sepsa.
Vzroki
V ZDA je skoraj osem od desetih opeklin posledica ognja, plamena ali vročih tekočin. Večina (69 %) opeklin se zgodi doma ali na delovnem mestu (9 %), večina pa je naključnih, 2 % zaradi napada druge osebe, 1-2 % pa zaradi poskusa samomora. Ti viri lahko povzročijo inhalacijske poškodbe dihalnih poti in/ali pljuč, ki se pojavijo v približno 6 %.
Značilnosti
Opekline so običajno manjše. Običajno so prve do manjše druge stopnje. Druge so močnejše, na primer stopnje 3. Ljudje lahko dobijo močnejše opekline zaradi visoke vročine ali radioaktivnih predmetov.
Opekline prve stopnje
Opekline prve stopnje so manjše in jih lahko pozdravite doma. Redko pustijo brazgotine. Oseba jih lahko dobi zaradi vroče vode, manjše sončne opekline ali dotika vroče kovine. Povzročajo bolečino, vendar je opečena le vrhnja plast kože in živci niso poškodovani.
Opekline druge stopnje
Opekline druge stopnje je mogoče zdraviti doma, vendar jih nekateri raje odnesejo v bolnišnico. Ta stopnja opekline sega v drugo plast kože.
Opekline tretje stopnje
Opekline tretje stopnje so najhujše opekline, ki jih večina ljudi lahko preživi. Čeprav so lahko hude, so možnosti za smrt zelo majhne, če jih takoj zdravimo v bolnišnici. Opekline se opečejo skozi vse tri plasti kože, pri čemer ostane krastača.
Opekline četrte stopnje
Ta stopnja opekline prodre skozi kožo in uniči živce v njeni bližini. Na mestu opekline četrte stopnje zaradi uničenja živcev ni bolečin, vendar se lahko v okolici opekline pojavijo močne bolečine. Le redki jo preživijo. Če se pojavi in je oseba še živa, jo je treba čim prej zdraviti v bolnišnici.
| Imena | Vključene plasti | Videz | Tekstura | Občutki | Čas zdravljenja | Zapleti | Primer |
| Površinski (1. stopnje) | Epidermis | Rdeča brez mehurjev | Suho | Boleče | 5-10 dni | Ponavljajoče se sončne opekline povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka pozneje v življenju |
|
| Površinska delna debelina (2. stopnja) | Sega v površinsko (papilarno) dermis | Rdeča s prozornim mehurčkom. S pritiskom blankira | Vlažni | Zelo boleče | 2-4 tedne | Lokalna okužba/celulitis |
|
| Globoka delna debelina (2. stopnja) | Sega v globoko (retikularno) dermis | Rdeče-bela s krvavimi mehurji. Manj beljenja. | Vlažni | Boleče ob globokem pritisku | 4-8 tednov | Brazgotinjenje, kontrakture (morda bo potrebna ekscizija in presaditev kože) |
|
| Celotna debelina (3. stopnja) | Razteza se po celotni dermisu | tog in belo/rjav | Suho, usnjeno | Brez bolečin | Dolgotrajno in nepopolno | Brazgotinjenje, kontrakture, amputacija |
|
| 4. stopnja | Razširi se skozi kožo, podkožno tkivo ter v spodaj ležeče mišice in kosti. | Črna; zoglenela z oblogami | Suho | Brez bolečin | Potrebna je ekscizija | amputacija, znatna funkcionalna okvara, možna gangrena in v nekaterih primerih smrt. |
|
Lund-Browderjeva tabela za oceno skupne površine telesa, poškodovanega zaradi opeklin.
Zgodovina
Jamske poslikave izpred več kot 3.500 let dokumentirajo požare in njihovo upravljanje. Najstarejši egipčanski zapisi o zdravljenju opeklin opisujejo obloge, pripravljene z mlekom mater dečkov. V papirusu Edwina Smitha iz leta 1500 pred našim štetjem je opisano zdravljenje z medom in mazilom iz smole. Skozi stoletja so se uporabljali še številni drugi načini zdravljenja, med drugim so Kitajci leta 600 pred našim štetjem uporabljali čajne liste, Hipokrat je leta 400 pred našim štetjem uporabljal svinjsko mast in kis, Celsus pa je leta 100 pred našim štetjem uporabljal vino in miro. Francoski frizer kirurg Ambroise Paré je leta 1500 prvi opisal različne stopnje opeklin. Guillaume Dupuytren je leta 1832 te stopnje razširil na šest različnih stopenj.
Prva bolnišnica za zdravljenje opeklin je bila odprta leta 1843 v Londonu v Angliji, sodobna oskrba opeklin pa se je začela razvijati konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Med prvo svetovno vojno sta Henry D. Dakin in Alexis Carrel razvila standarde za čiščenje in razkuževanje opeklin in ran z raztopinami natrijevega hipoklorita, kar je znatno zmanjšalo smrtnost. V štiridesetih letih 20. stoletja je bil priznan pomen zgodnje ekscizije in presaditve kože, približno v istem času pa so razvili tudi tekočinsko oživljanje in formule za njegovo vodenje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci dokazali pomen hipermetaboličnega stanja, ki nastopi po obsežnih opeklinah.
Guillaume Dupuytren (1777-1835), ki je razvil klasifikacijo stopenj opeklin
