Opeklina: vzroki, simptomi, stopnje, zdravljenje in prva pomoč

Celovit vodnik: vzroki, simptomi, stopnje, nujno zdravljenje in prva pomoč pri opeklinah. Kako ukrepati, preprečiti in pravilno oskrbeti poškodbe.

Opeklina je poškodba kože ali celo mesa. Opekline lahko povzročijo vročina, mraz, elektrika, kemikalije, trenje ali sevanje. Večina opeklin nastane zaradi vročine vročih tekočin, trdnih snovi ali ognja. Čeprav je stopnja opeklin pri moških in ženskah podobna, se vzroki pogosto razlikujejo. Med ženskami na nekaterih območjih je tveganje povezano z uporabo odprtega ognja za kuhanje ali nevarnih štedilnikov. Pri moških je tveganje povezano z delovnim okoljem. Drugi dejavniki tveganja so alkoholizem in kajenje. Do opeklin lahko pride tudi zaradi samopoškodovanja ali nasilja med ljudmi.

Opekline so lahko zelo hude poškodbe in v nekaterih primerih lahko povzročijo celo smrt. Glede na globino opekline in količino prizadete kože je opeklina lahko nujna medicinska pomoč. Pri otrocih mora biti prizadetih vsaj pet odstotkov kože. Odrasli lahko prenesejo do deset odstotkov prizadete kože.

Opekline določene stopnje vplivajo na telo kot celoto: Pogoste reakcije so cirkulacijski šok, sindrom sistemskega vnetnega odziva in sepsa.

Vzroki

• Toplota: direktni stik z odprtim ognjem, vročimi tekočinami ali paro.
• Elektrika: visokonapetostne poškodbe lahko povzročijo globoke notranje poškodbe, čeprav površinsko niso velike.
• Kemikalije: kisline in baze lahko povzročijo kemične opekline, ki se pogosto širijo tudi po odstranitvi vira.
• Sevanje: dolgotrajna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju ali močnejšim žarkom (npr. pri nekaterih medicinskih postopkih).
• Friction (trenje): pri visoki hitrosti ali strojih (npr. pri športnih poškodbah ali industriji).

Simptomi (odvisno od stopnje)

• 1. stopnja (površinska): rdečina, bolečina, suha koža, brez mehurjev (npr. sončna opek­lina).
• 2. stopnja (delna debelina): rdečina, močna bolečina, mehurji, vlažna ali sijajna površina; lahko ostane pigmentacijska sprememba.
• 3. stopnja (polna debelina): koža je bela, rumena, rjava ali ogljenasta; pogosto brez bolečine na površini (živčne končiče so lahko uničene); potreben je kirurški poseg.
• 4. stopnja: poškodba sega do mišic, tetiv ali kosti.

Kdaj poiskati nujno medicinsko pomoč

• Opekline, ki prizadenejo več kot približno 10 % telesne površine pri odraslih ali več kot 5 % pri otrocih.
• Opekline obraza, rok, stopal, genitalij, sklepov ali obročaste (circumferential) opekline okončine ali prsnega koša.
• Električne ali kemične opekline, vdihovanje dima ali znaki opekline dihalnih poti (kašelj, težko dihanje, hripav glas).
• Globoke opekline, ogljenjena koža ali izgubljena koža (do mesa).
• Znaki infekcije (povečano rdečenje, gnoj, vročina) ali sistemski znaki (zmedenost, padanje krvnega tlaka, hitro bitje srca).

Prva pomoč

• Odstranite vir poškodbe: ugasnite ogenj, odmaknite osebo iz vira vročine, izklopite elektriko (če je varno) ali odstranite oblačila, ki niso prilepljena na kožo.
• Ohladite opekline: hladna (ne ledena) tekoča voda 10–20 minut. To zmanjša bolečino in globino poškodbe. Ne uporabljajte ledu neposredno na koži.
• Ne trgajte mehurjev in ne odstranjujte tkiva, ki se zdi prilepljeno.
• Pokrijte rano s čistim, sterilnim nepodatnim oblogom ali polietilensko folijo (npr. prozorno zavitje), da zmanjšate tveganje za okužbo in izgubo toplote.
• Odstranite predmete (prstane, ure, tesna oblačila) z območja, ker se lahko oteklina poveča; ne silite, če so prilepljeni na rano.
• Ne nanašajte maščob, kreme, zobne paste ali olj na resne opekline — to lahko poslabša stanje ali skrije okužbo.
• Kemične opekline: odstranite kontaminirana oblačila in izpirajte prizadeto mesto z obilico vode vsaj 20–30 minut; če imate dvom, poiščite zdravniško pomoč.
• Električne opekline: lahko povzročijo notranje poškodbe in srčne aritmije — nujna medicinska pomoč in spremljanje srčnega utripa.
• Če je prizadet dihalni trakt ali je oseba v šoku (bledo, hitro dihanje, šibkost), takoj pokličite reševalce.

Medicinsko zdravljenje

• Za manjše površinske opekline: čiščenje, analgetiki, sterilna prevleka in spremljanje celjenja doma.
• Topikalna terapija: antiseptične ali protimikrobne obloge; v bolnišničnem okolju se včasih uporablja silver sulfadiazine (upoštevati alergije na sulfaprodukte).
• V odprtih ali globokih ranah lahko pride do kirurške debridement (odstranitev mrtvega tkiva) in kasnejšega presajanja kože (skin graft).
• Za velike opekline: nadzor tekočin z venskimi infuzijami (Parkland formula: 4 ml/kg za vsak odstotek opeklin polne debeline v prvih 24 urah — polovica v prvih 8 urah po poškodbi), uravnavanje elektrolitov, nadzor okužb in intenzivna nega.
• Tetanski odmerek: preveri se cepljenost proti tetanusu; pri potrebi aplikacija imunoglobulina ali cepljenja.
• Pri električnih poškodbah ali sumu na notranje poškodbe so lahko potrebni EKG, laboratorijski testi in opazovanje za aritmije.

Zapleti

• Okužbe in sepsa.
• Hude otekline in cirokulacijska nezadostnost (šok).
• Trajne brazgotine in kontrakture, ki omejujejo gibljivost sklepov.
• Estetske spremembe, pigmentacijske motnje.
• Psihološke posledice: posttravmatske težave, anksioznost, depresija.

Rehabilitacija in dolgoročno zdravljenje

• Fizioterapija in delovna terapija za ohranjanje gibljivosti in preprečevanje kontraktur.
• Obvladovanje brazgotin: silikonke obloge, kompresijska oblačila, kirurške korekcije, injekcije kortikosteroidov v hipertrofične brazgotine.
• Pomoč pri psihološki prilagoditvi in podpora (psihoterapija, skupine za podporo).

Preprečevanje

• Namestitev in redno preverjanje dimnih alarmov ter gasilnikov v gospodinjstvu.
• Uporaba zaščitnih oblačil in opreme pri delu z vročino, kemikalijami ali elektriko.
• Varnost pri kuhanju, shranjevanju gorljivih snovi in nadzor majhnih otrok v kuhinji.
• Izobraževanje o uporabi varnih grelnih naprav in izogibanje alkoholiziranemu ravnanju v nevarnih okoljih.

Opeklina je lahko resna poškodba z dolgoročnimi posledicami. Pri dvomih ali ob hujših simptomih vedno poiščite zdravniško pomoč ali pokličite nujno medicinsko službo.

Značilnosti

Opekline so običajno manjše. Običajno so prve do manjše druge stopnje. Druge so močnejše, na primer stopnje 3. Ljudje lahko dobijo močnejše opekline zaradi visoke vročine ali radioaktivnih predmetov.

Opekline prve stopnje

Opekline prve stopnje so manjše in jih lahko pozdravite doma. Redko pustijo brazgotine. Oseba jih lahko dobi zaradi vroče vode, manjše sončne opekline ali dotika vroče kovine. Povzročajo bolečino, vendar je opečena le vrhnja plast kože in živci niso poškodovani.

Opekline druge stopnje

Opekline druge stopnje je mogoče zdraviti doma, vendar jih nekateri raje odnesejo v bolnišnico. Ta stopnja opekline sega v drugo plast kože.

Opekline tretje stopnje

Opekline tretje stopnje so najhujše opekline, ki jih večina ljudi lahko preživi. Čeprav so lahko hude, so možnosti za smrt zelo majhne, če jih takoj zdravimo v bolnišnici. Opekline se opečejo skozi vse tri plasti kože, pri čemer ostane krastača.

Opekline četrte stopnje

Ta stopnja opekline prodre skozi kožo in uniči živce v njeni bližini. Na mestu opekline četrte stopnje zaradi uničenja živcev ni bolečin, vendar se lahko v okolici opekline pojavijo močne bolečine. Le redki jo preživijo. Če se pojavi in je oseba še živa, jo je treba čim prej zdraviti v bolnišnici.

Imena	Vključene plasti	Videz	Tekstura	Občutki	Čas zdravljenja	Zapleti	Primer
Površinski (1. stopnje)	Epidermis	Rdeča brez mehurjev	Suho	Boleče	5-10 dni	Ponavljajoče se sončne opekline povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka pozneje v življenju
Površinska delna debelina (2. stopnja)	Sega v površinsko (papilarno) dermis	Rdeča s prozornim mehurčkom. S pritiskom blankira	Vlažni	Zelo boleče	2-4 tedne	Lokalna okužba/celulitis
Globoka delna debelina (2. stopnja)	Sega v globoko (retikularno) dermis	Rdeče-bela s krvavimi mehurji. Manj beljenja.	Vlažni	Boleče ob globokem pritisku	4-8 tednov	Brazgotinjenje, kontrakture (morda bo potrebna ekscizija in presaditev kože)
Celotna debelina (3. stopnja)	Razteza se po celotni dermisu	tog in belo/rjav	Suho, usnjeno	Brez bolečin	Dolgotrajno in nepopolno	Brazgotinjenje, kontrakture, amputacija
4. stopnja	Razširi se skozi kožo, podkožno tkivo ter v spodaj ležeče mišice in kosti.	Črna; zoglenela z oblogami	Suho	Brez bolečin	Potrebna je ekscizija	amputacija, znatna funkcionalna okvara, možna gangrena in v nekaterih primerih smrt.

Lund-Browderjeva tabela za oceno skupne površine telesa, poškodovanega zaradi opeklin.

Zgodovina

Jamske poslikave izpred več kot 3.500 let dokumentirajo požare in njihovo upravljanje. Najstarejši egipčanski zapisi o zdravljenju opeklin opisujejo obloge, pripravljene z mlekom mater dečkov. V papirusu Edwina Smitha iz leta 1500 pred našim štetjem je opisano zdravljenje z medom in mazilom iz smole. Skozi stoletja so se uporabljali še številni drugi načini zdravljenja, med drugim so Kitajci leta 600 pred našim štetjem uporabljali čajne liste, Hipokrat je leta 400 pred našim štetjem uporabljal svinjsko mast in kis, Celsus pa je leta 100 pred našim štetjem uporabljal vino in miro. Francoski frizer kirurg Ambroise Paré je leta 1500 prvi opisal različne stopnje opeklin. Guillaume Dupuytren je leta 1832 te stopnje razširil na šest različnih stopenj.

Prva bolnišnica za zdravljenje opeklin je bila odprta leta 1843 v Londonu v Angliji, sodobna oskrba opeklin pa se je začela razvijati konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Med prvo svetovno vojno sta Henry D. Dakin in Alexis Carrel razvila standarde za čiščenje in razkuževanje opeklin in ran z raztopinami natrijevega hipoklorita, kar je znatno zmanjšalo smrtnost. V štiridesetih letih 20. stoletja je bil priznan pomen zgodnje ekscizije in presaditve kože, približno v istem času pa so razvili tudi tekočinsko oživljanje in formule za njegovo vodenje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci dokazali pomen hipermetaboličnega stanja, ki nastopi po obsežnih opeklinah.

Guillaume Dupuytren (1777-1835), ki je razvil klasifikacijo stopenj opeklin

Išči po črki