Barvno kolo HSV/RGB: definicija in razlike med RGB in CMY
Barvno kolo HSV/RGB: razumite odtenek, nasičenost in vrednost ter ključne razlike med RGB in CMY za digitalno oblikovanje, zaslone in tisk.
Barvno kolo je krožna tabela, ki prikazuje primarne in sekundarne barve.
Danes se najpogosteje uporablja barvno kolo HSV, kar pomeni odtenek, nasičenost in vrednost. Digitalna različica barvnega kolesa HSV se pogosto prikazuje kot barvno kolo RGB – to je predstavitev barv, ki jo vidimo na zaslonih. Barvno kolo HSV/RGB je opisano v nadaljevanju. Obstajata dve pogosti različici: različica, v kateri so rdeča, zelena in modra osnovne barve (imenovana elektronski ali računalniški barvni krog), in različica, v kateri so magenta, rumena in cian osnovne barve (imenovana barvni krog tiskalnika).
Kaj pomeni HSV?
Model HSV razčleni barvo na tri enostavne sestavine, kar oblikovalcem in uporabnikom omogoča intuitivno upravljanje barv:
- Hue (odtenek): kot na barvnem kolesu, običajno izmerjen v stopinjah od 0 do 360 (npr. 0° = rdeča, 120° = zelena, 240° = modra).
- Saturation (nasičenost): intenzivnost barve, navadno vrednost od 0% (siva/nevtralna) do 100% (popolnoma nasičena barva).
- Value (vrednost) ali Brightness (svetlost): svetlost barve, običajno od 0% (črna) do 100% (najsvetlejša različica barve).
HSV model je pogosto uporaben pri izbiri barv v grafičnih programih, saj loči čistost odtenka od njegove svetlosti – npr. za temnejšo ali manj nasičeno različico istega odtenka spremenimo le V ali S, ne pa H.
Kako se HSV povezuje z RGB?
RGB (rdeča, zelena, modra) je način zapisa barv, ki temelji na aditivnem mešanju. Na zaslonih se barve tvorijo z mešanjem svetlobe treh osnovnih barv:
- R (red), G (green), B (blue) – vrednosti so običajno v razponu 0–255 ali kot odstotki/realna števila 0–1.
- RGB vrednosti lahko prevedemo v HSV in obratno s preverjenimi matematičnimi algoritmi; to je koristno pri avtomatskem barvnem urejanju in programskem zagotavljanju barv.
Barvno kolo RGB na zaslonu vizualno prikazuje gostoto in razmerja teh treh kanalov: mešanica R in G da rumeno, R in B magento, G in B cian ipd. Če so vsi kanali enaki, dobimo odtenke sive (0–255 enako za R, G, B).
RGB (aditivno) vs CMY/CMYK (subtraktivno) — glavne razlike
- Aditivno mešanje (RGB): deluje s svetlobo. Mešanje rdeče, zelene in modre svetlobe ustvarja svetlejše barve; kombinacija vseh treh v polni intenzivnosti ustvari belo. Uporablja se v zaslonih (monitorji, telefoni, televizorji).
- Subtraktivno mešanje (CMY/CMYK): deluje s črnili in pigmenti. Osnovne barve so cian (C), magenta (M) in rumena (Y). Mešanje teh barv absorbira (odvzame) svetlobo; kombinacija daje temnejše barve, kombinacija vseh treh v teoriji daje črno, v praksi pa se doda črna (K) za globlje sence in bolj ekonomičen tisk (torej CMYK). Uporablja se v tiskarstvu in pri tiskalnikih.
Posledica tega je, da barve, ki jih vidimo na zaslonu (v RGB), včasih ni mogoče natančno reproducirati v tiskani obliki (CMYK) zaradi različnih barvnih obsegov (gamut). Zato grafični oblikovalci pri pripravi gradiv za tisk običajno pretvorijo barve v CMYK in preverijo, kako bodo izgledale natisnjeno.
Praktični nasveti za delo z barvami
- Za splet uporabljajte standardni barvni prostor sRGB, saj ga večina naprav pravilno interpretira.
- Pri pripravi gradiv za tisk upoštevajte profil tiskalnika in uporabljajte CMYK predogled ter prilagodite barve, ki niso reproducibilne.
- Uporabljajte HSV ali HSL (podoben model: Hue, Saturation, Lightness) za enostavno izbiro odtenkov in hitro ustvarjanje nizov barv z enakim odtenkom, a spremenjeno svetlostjo ali nasičenostjo.
- Pri delu z barvnimi vrednostmi v spletnem razvoju poznajte formate: RGB (npr. rgb(255,0,0)), HEX (#FF0000) in HSL/HSV, ki so priročni za stiliranje v CSS in v grafičnih orodjih.
Zaključek
Barvno kolo HSV/RGB je uporabno orodje za razumevanje in izbiro barv v digitalnem okolju. Model HSV poenostavi delo z odtenki, medtem ko RGB opisuje, kako se barve ustvarijo na zaslonih. Za tisk pa moramo upoštevati subtraktivni model CMYK in omejitve tiskarskega gama. Pri oblikovanju je pomembno poznati razliko med tema dvema pristopoma (elektronski/računalniški barvni krog vs. barvni krog tiskalnika) in uporabljati ustrezne profile in predoglede, da dosežemo pričakovane rezultate.
Z barvnim kolesom HSV lahko uporabnik hitro izbere številne barve.
Osnovne barve
(* Primarna pomeni prva) V elektronskem barvnem krogu, ki se uporablja za elektronske naprave, kot so televizorji in računalniki, so rdeča, zelena in modra primarne barve, magenta, rumena in cian pa sekundarne barve.
Osnovne barve se vedno pojavljajo na barvnem kolesu. Obstajajo tri osnovne barve svetlobe. Imenujemo jih tri aditivne barve. To so rdeča (nastane v pigmentu z mešanjem rumene in magente), zelena (nastane v pigmentu z mešanjem cian in rumene) in modra (nastane v pigmentu z mešanjem magente in cian). Tri osnovne barve svetlobe so sekundarne barve na barvnem kolesu tiskalnika.
Osnovne barve svetlobe lahko mešamo med seboj, da dobimo sekundarne barve. Pred časom so ljudje mislili, da so osnovne barve rdeča, rumena in modra. Zdaj vemo, da so se motili.
Sekundarne barve
(* Sekundarna pomeni druga) Sekundarne barve so na vseh barvnih kolesih. Sekundarne barve nastanejo z mešanjem osnovnih barv svetlobe. Sekundarne barve svetlobe so primarne barve pigmenta na barvnem kolesu tiskalnika - barvnem kolesu, ki se uporablja za barvni tisk). Te tri barve se imenujejo subtraktivne barve. To so magenta (svetlo rožnata), rumena in cian (svetlo zelenkasto modra). Osnovne barve svetlobe so sekundarne barve na "barvnem kolesu tiskalnika". Tri primarne barve pigmenta lahko zmešamo in tako dobimo rdečo (magenta in rumena), zeleno (rumena in cian) in modro (cian in magenta) barvo, ki pa niso videti tako svetle, če jih naredimo s pigmentom namesto s svetlobo. Sekundarne barve lahko zmešamo s primarnimi barvami in tako dobimo terciarne barve.
Terciarne barve
(* Terciarna pomeni tretja) Terciarne barve dobimo z mešanjem sekundarne in primarne barve. Terciarne barve so oranžna, ki nastane z mešanjem rdeče in rumene barve; chartreuse zelena (rumeno-zelena), ki nastane z mešanjem zelene in rumene barve; spomladanska zelena, ki nastane z mešanjem zelene in cian barve; azurna, ki nastane z mešanjem modre in cian barve; vijolična, ki nastane z mešanjem modre in magente; in rožnata, ki nastane z mešanjem rdeče in magente.
Terciarne barve so enake za barvno kolo tiskalnika in elektronsko barvno kolo.
12 glavnih barv barvnega kolesa
Dvanajst glavnih barv barvnega kolesa v razmiku 30 stopinj na barvnem kolesu HSV (prikazano zgoraj) je naslednjih: rdeča (0 stopinj ali 360 stopinj), oranžna (30 stopinj), rumena (60 stopinj), zelena (90 stopinj), zelena (120 stopinj), spomladanska zelena (150 stopinj), cian (180 stopinj), azur (210 stopinj), modra (240 stopinj), vijolična (270 stopinj), magenta (300 stopinj) in roza (330 stopinj). To je celoten nabor primarnih, sekundarnih in terciarnih barvnih imen.
Barvno kolo RGB, v katerem so barve prikazane diskretno in ne neprekinjeno kot v zgornjem barvnem kolesu HSV.
12 glavnih barv barvnega kolesa barvna primerjalna tabela
Opomba: Rdeča barva je prikazana dvakrat, da jo lahko primerjamo z oranžno in rožnato.
| RDEČA (spletna barva) (Šestnajstiško: #FF0000) (RGB: 255, 0, 0) (0 stopinj) |
| ORANŽNA (barvno kolo Orange) (Hex: #FF7F00) (RGB: 255, 127, 0) (30 stopinj) |
| RUMENA (spletna barva) (Šestnajstiško: #FFFF00) (RGB: 255, 255, 0) (60 stopinj) |
| ŠARTREZNA ZELENA (spletna barva Chartreuse) (Šestnajstiško: #7FFF00) (RGB: 127, 255, 0) (90 stopinj) |
| ZELENA (X11) (barvno kolo Zelena) (HTML/CSS "Lime") (Električno zelena) (Šestnajstiško: #00FF00) (RGB: 0, 255, 0) (120 stopinj) |
| SPRING GREEN (spletna barva) (Šestnajstiško: #00FF7F) (RGB: 0, 255, 127) (150 stopinj) |
| CYAN (spletna barva Aqua) (Šestnajstiško: #00FFFF) (RGB: 0, 255, 255) (180 stopinj) |
| AZURE (barvno kolo Azure) (Šestnajstiško: #007FFF) (RGB: 0, 127, 255) (210 stopinj) |
| MODRA (spletna barva) (Šestnajstiško: #0000FF) (RGB: 0, 0, 255) (240 stopinj) |
| VIOLET (barvno kolo Vijolična) (skoraj vijolična) (Hex: #7F00FF) (RGB: 127, 0, 255) (270 stopinj) |
| MAGENTA (spletna barva Fuksija) (Šestnajstiško: #FF00FF) (RGB: 255, 0, 255) (300 stopinj) |
| ROSE (Šestnajstiško: #FF007F) (RGB: 255, 0, 127) (330 stopinj) |
| RDEČA (spletna barva) (Šestnajstiško: #FF0000) (RGB: 255, 0, 0) (360 stopinj) |
Barvno kolo RYB
Na tradicionalnem rdeče-rumeno-modrem pigmentnem barvnem kolesu (kjer so rdeča, rumena in modra veljale za primarne barve, oranžna, zelena in vijolična pa za sekundarne barve) so se terciarne barve na rdeče-rumeno-modrem barvnem kolesu (RYB) imenovale rdeče-vijolična, modro-vijolična, modro-zelena, rumeno-zelena, rumeno-oranžna in rdeče-oranžna.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je barvno kolo?
O: Barvno kolo je krožna tabela, ki prikazuje osnovne in sekundarne barve.
V: Kateri barvni krog se danes najpogosteje uporablja?
O: Danes se najpogosteje uporablja barvno kolo HSV, ki pomeni odtenek, nasičenost in vrednost.
V: Kakšna je digitalna oblika barvnega kolesa HSV?
O: Digitalna oblika barvnega kolesa HSV je barvno kolo RGB.
V: Kako je opisano barvno kolo HSV/RGB?
O: Barvno kolo HSV/RGB je opisano kot barvno kolo z dvema različicama: z rdečo, zeleno in modro kot osnovnimi barvami (elektronsko/računalniško barvno kolo) in z magenta, rumeno in cian kot osnovnimi barvami (tiskarsko barvno kolo).
V: Kje na barvnem kolesu so osnovne barve?
O: Osnovne barve so na vrhu barvnega kolesa.
V: Katere so osnovne barve na elektronskem/računalniškem barvnem kolesu?
O: Osnovne barve na elektronskem/računalniškem barvnem kolesu so rdeča, zelena in modra.
V: Katere so osnovne barve na barvnem kolesu tiskalnika?
O: Osnovne barve na barvnem kolesu tiskalnika so magenta, rumena in cian.
Iskati