Polotok Cotentin (Cherbourg) — geografski opis, Normandija, Francija
Polotok Cotentin (Cherbourg) — geografski vodnik po Normandiji: obale, pristanišča, Kanalski otoki, pokrajina, zgodovina in turistične zanimivosti v departmaju Manche, Francija.
Polotok Cotentin (\kō-ˌtäⁿ-ˈtaⁿ\), znan tudi kot polotok Cherbourg, je polotok v Normandiji, ki je del francoske obale. Razteza se v severozahodni smeri v Rokavski preliv. Na zahodu so Kanalski otoki, na jugozahodu pa polotok Bretanja. Nahaja se v departmaju Manche v regiji Normandija. Največje mesto je Cherbourg na severni obali. Cherbourg je glavno pristanišče v Rokavskem prelivu. Zahodna obala Cotentina, znana kot Côte des Îles ("Obala otokov"), je obrnjena proti Kanalskim otokom. Iz pristanišča Dielette vozijo trajekti v Carteret ter na otoke Jersey, Guernsey in Alderney.
Geografija in pokrajina
Polotok je oblikovan z razgibano obalo: peščene plaže, plitve zalive, visoke pečine in široke plime, ki na nekaterih območjih razkrivajo obsežne plitvine ob odlivu. Notranjost je pretežno nizka do rahlo valovita in prekrita z bocage krajino (kompaktni gredasti travniki in živi nasadi), kmetijskimi zemljišči ter močvirji ob ustjih rek. Na skrajnem severozahodu se nahaja izboklina Cap de la Hague, na kateri so strme pečine in skalnate obale.
Podnebje
Podnebje na Cotentinu je oceansko: mile zime, zmerno topla poletja in precej padavin razporejenih čez vse leto. Blizu morja veter in morski vplivi blažijo temperaturne ekstreme, hkrati pa doprinesejo pogosto meglo in spremenljivo vreme.
Narava in varstvo
Območje je bogato z mokrišči, poldnevno obalno biodiverziteto in pticami selivkami. Del Copentina je vključen v naravne in varstvene programe; med pomembnejšimi območji so obalna močvirja, ki služijo kot habitate za številne ptice in ribe. V bližini delujejo tudi parkovne in varstvene pobude, namenjene ohranjanju pokrajine in tradicionalnih načinov rabe zemljišč.
Gospodarstvo in promet
Gospodarstvo polotoka temelji na kombinaciji kmetijstva (mleko, meso, sadjarstvo — zlasti jabolka in cider), ribištvu, storitvah in turizmu. Pomemben dejavnik so tudi energetski objekti: v regiji delujejo nuklearne ali sorodne energetske dejavnosti (npr. nuklearna infrastruktura v okolici Flamanvilla/La Hague), kar vpliva na lokalno gospodarstvo in zaposlovanje.
Prometno je območje povezano z notranjostjo Normandije preko cest in železnic; večja mesta, zlasti Cherbourg, imajo pomembno pomorsko vlogo. Trajekti povezujejo Cotentin z Kanalskimi otoki in drugimi pristanišči v Rokavskem prelivu, kar utrjuje pomorsko izmenjavo in turizem.
Zgodovina
Cotentin ima bogato zgodovino, ki vključuje izmenjave med francosko obalo in otočjem v Rokavskem prelivu, pomorsko trgovino ter strateško vlogo v oboroženih spopadih. V moderni zgodovini je bil polotok pomemben težiščni cilj med drugo svetovno vojno, saj je bilo znano pristanišče Cherbourg strateško za zavezniške sile po invaziji leta 1944. Zaradi vojaških operacij je bilo območje močno prizadeto in kasneje obnovljeno.
Glavna mesta in turistične znamenitosti
- Cherbourg — veliko pristanišče, pomorska tradicija in muzej Cité de la Mer, ki obiskovalcem ponuja vpogled v pomorsko zgodovino in podvodne eksponate.
- Cap de la Hague — naravne pečine, pohodniške poti in razgledne točke ob obali.
- Obmorska mesta in vasice kot so Barfleur, Saint-Vaast in drugi, kjer obiskovalci najdejo zgodovinske pristanišča, svetilnike in lokalno gastronomijo (morski sadeži, lokalni sire, cider).
- Regijsko zanimanje za kulturne spomenike, lokalne trge in tradicijo bocage pokrajine ter močvirij.
Turizem in prosti čas
Polotok privablja obiskovalce zaradi kombinacije narave, zgodovine in morske kulinarike. Priljubljene dejavnosti so sprehodi ob obali, opazovanje ptic v močvirjih, vožnje z ladjo do Kanalskih otokov, ribolov in degustacija lokalnih specialitet. Območje je primerno tudi za družinske počitnice zaradi peščenih plaž in mirnejših obalnih predelov.
Polotok Cotentin ostaja pomemben del normandijske obale z značilno naravo in kulturno dediščino ter hkrati s sodobnimi gospodarskimi in prometnimi povezavami prispeva k življenju v regiji.
polotok Cotentin (znan tudi kot polotok Cherbourg) v Normandiji
Zgodovina
Polotok je bil del območja, ki so ga Rimljani imenovali Armorika. Coutances je bil glavno mesto Unelov, galskega plemena. Ime Constantia je dobilo leta 298 v času vladavine rimskega cesarja Konstancija Klora. Pod Karolinškimi vladarji je postal znan kot Cotentin in je bil pod nadzorom vikontov. Nekaj časa so bili to člani družine Saint-Sauveur. Ti so živeli v kraju Saint-Sauveur na reki Douve.
V devetem stoletju so Vikingi naselili Cotentin, ki je v začetku desetega stoletja postal del Normandije. Veliko tamkajšnjih krajevnih imen izvira iz norveškega jezika. Primera sta La Hague in La-Hougue, ki izhajata iz staronorveške besede haugr, ki pomeni hrib ali nasip. Do izgradnje sodobnih cest je bil polotok pozimi skoraj nedostopen, saj je močvirje odrezalo višje lege. To pojasnjuje občasne zgodovinske omembe Cotentina kot otoka.
Bretanski kralj Alan Veliki je uspešno vodil vojno z Norvežani. Zaradi njegovih osvajanj je bil polotok Cotentin vključen v ozemlje vojvodine Bretanje. Po njegovi smrti so Norvežani med letoma 907 in 939 vdrli v Bretanjo in jo zasedli. Čeprav jih je Alanov vnuk Alan II., bretonski vojvoda, sčasoma pregnal, so bili kasnejši bretonski vladarji šibkejši od Alana Velikega. Nasledniki bretonskih vojvod so bili deležni nenehnih norveških vpadov in normanskih vpadov. Sčasoma so izgubili tudi polotok Cotentin, ki je postal del Normandije.
Leta 1088 je Robert Curthose, vojvoda Normandije, podaril Cotentin svojemu bratu Henriku, kasnejšemu angleškemu kralju Henriku I. Henrik je kot grof Cotentina tam in v sosednjem Avranchinu na jugu vzpostavil svojo prvo oblastno oporišče.Med stoletno vojno se je angleški kralj Edvard III. izkrcal v zalivu La Hogue in nato prišel do cerkve Quettehou v Val de Saire. Tam je Edvard III. vitezil svojega sina Edvarda, Črnega princa. Ob oltarju je spominska plošča. Pomorska bitka pri La Hogue leta 1692 se je odvijala pri Saint-Vaast-la-Hougue v bližini Barfleurja.
Mesto Valognes je bilo do francoske revolucije provincialno družabno letovišče plemstva, ki so ga imenovali Versailles Normandije. Družabno dogajanje je v svojih romanih opisal Jules Barbey d'Aurevilly (tudi sam iz Cotentina). Veličastne hiše in gradovi so bili uničeni med drugo svetovno vojno.
Med drugo svetovno vojno se je del bitke za Normandijo leta 1944 odvijal v Cotentinu. Najzahodnejši del izkrcanja na dan D je bil na plaži Utah na jugovzhodni obali polotoka. Sledila je kampanja za zasedbo polotoka in zavzetje Cherbourga.
Rimska Armorika
Karta napada na Normandijo in severozahodno obalo Francije na dan D
Gospodarstvo
Glavni gospodarski vir je kmetijstvo. Pomembna dejavnost je mlekarstvo. Na zahodni obali se prideluje znana zelenjava, na primer korenje Créances. Znamka Florette je bila ustvarjena v kraju Lessay. Regija je znana tudi po gojenju školjk. Med njimi so ostrige iz Saint-Vaast-la-Hougue in Pirou. Drugi proizvodi so alkoholne pijače, kot sta jabolčnik in calvados, izdelane iz lokalno pridelanih jabolk in hrušk.
V regiji sta dve pomembni jedrski elektrarni. V Flamanvillu je jedrska elektrarna Flamanville. Druga jedrska elektrarna je COGEMA La Hague. To je velik kompleks za predelavo in skladiščenje jedrskih odpadkov, ki ga upravlja podjetje Areva NC. Industrija jedrske energije zagotavlja številna delovna mesta v regiji. Ceste, ki se uporabljajo za prevoz jedrskih odpadkov, je v preteklosti večkrat blokirala okoljska akcijska skupina Greenpeace. Lokalne okoljske skupine so izrazile zaskrbljenost zaradi stopnje radioaktivnosti hladilne vode obeh jedrskih objektov. Te vode se izpirajo v zaliv Vauville. Vendar je radioaktivnost veliko nižja od naravnega ozadja in ne predstavlja nevarnosti.
V Cherbourgu sta dve pomembni mornariški ladjedelnici. Ladjedelnica DCNS, ki je v državni lasti, od šestdesetih let 20. stoletja izdeluje francoske jedrske podmornice. Zasebna ladjedelnica CMN gradi fregate in patruljna plovila za različne države, večinoma z Bližnjega vzhoda. Pomembna gospodarska dejavnost v tej regiji je tudi turizem. Veliko turistov obišče invazijske plaže dneva D, vključno s plažo Utah v Cotentinu. V Sainte-Mère-Église, nekaj kilometrov stran od plaže, je muzej, posvečen 82. zračnodesantni diviziji in 101. zračnodesantni diviziji. V muzeju Cité de la Mer v Cherbourgu je muzej oceanskih in podmorskih predmetov. Glavna znamenitost je Redoutable, prva francoska jedrska podmornica, ki je bila splavljena leta 1967.
Kultura
Zaradi svoje relativne izoliranosti je Cotentin eden zadnjih krajev, kjer se govori normanski jezik. Normanski pisatelj Alfred Rossel, doma iz Cherbourga, je napisal številne pesmi, ki so del dediščine regije. Rosselova pesem Sus la mé ("na morju") se pogosto poje kot regionalna patriotska pesem.
Spletne strani
- Renaud, Jean Les Vikings et la Normandie (Ouest-France. 2002) ISBN/ISSN : 2-737373-0258-7
- Renaud, Jean Les dieux des Vikings (Ouest-France. 2002) ISBN/ISSN: 2-7373-1468-2
Koordinate: 49°30′ S. Š. 1°30′ Z. D. / 49.500° S. Š. 1.500° Z. D. / 49.500; -1.50 0
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je polotok Cotentin?
O: Polotok Cotentin je polotok v Normandiji v Franciji, ki se v severozahodni smeri razteza v Rokavski preliv.
V: Kakšno je drugo ime za polotok Cotentin?
O: Polotok Cotentin je znan tudi kot polotok Cherbourg.
V: Kaj je zahodno od polotoka Cotentin?
O: Zahodno od polotoka Cotentin so Kanalski otoki.
V: Kaj je jugozahodno od polotoka Cotentin?
O: Na jugozahodu polotoka Cotentin je polotok Bretanja.
V: Kje je največje mesto na polotoku Cotentin?
O: Največje mesto na polotoku Cotentin, Cherbourg, leži na severni obali.
V: Po čem je Cherbourg znan?
O: Cherbourg je znan po tem, da je glavno pristanišče v Rokavskem prelivu.
V: Do katerih otokov lahko pridete s trajektom iz pristanišča Dielette na polotoku Cotentin?
O: Iz pristanišča Dielette na polotoku Cotentin je mogoče s trajektom doseči Carteret ter otoke Jersey, Guernsey in Alderney.
Iskati