Criollo: španski potomci rojeni v kolonijah Latinske Amerike

Criollo (ednina: criollo, ženski rod: criolla) je bil družbeni razred v kastnem sistemu čezmorskih kolonij, ki jih je Španija ustanovila v 16. stoletju, zlasti v Latinski Ameriki. Ime se je uporabljalo za ljudi večinoma ali povsem španske krvi, ki so bili rojeni v kolonijah, torej »lokalno vzgojeni« Evropejci ali njihovi potomci.

Pomen in etimologija

Beseda criollo izhaja iz iberijskih jezikov (špansko/portugalsko) in je povezana s glagolom criar – »vzgojiti, gojiti«. Prvotno je pomenila nekaj, kar je bilo vzrejeno ali vzgojeno doma (v koloniji) v nasprotju z osebami rojenimi na Iberskem polotoku. V angleščino se izraz pogosto prevaja kot Creole, a to ni povsem enako: v širšem smislu se beseda »kreol« uporablja tudi za jezikovne, kulinarične in etnične pojave po svetu, ki nimajo neposredne veze s španskimi kolonialnimi kasti.

Socialni položaj in vloga

V kolonialni družbi so criollos zasedali poseben položaj: pogosto so bili velikaški zemljiški lastniki, trgovci, predstavniki lokalne elite in v nekaterih primerih člani nižjega stolniškega ali administrativnega sloja. Kljub ekonomski moči pa so bili criollos po statusu nižji od razreda Peninsulares, torej ljudi, ki so bili rojeni v Španiji in zaprosili ali prejeli najvišje kolonialne urade. To je ustvarjalo napetosti – criollos so imeli pogosto več materialne moči, vendar manj političnih privilegijev.

V kastnem sistemu so se criollos nahajali nad večino drugih skupin, med katere so sodili:

• ljudje mešanega evropskega in avtohtonega izvora (mestizo),
• ljudje mešanega evropskega in afriškega izvora (mulatto),
• domorodci (indijanci) in
• zasužnjeni Afričani.

Vpliv na gibanja za neodvisnost

V začetku 19. stoletja so mnogi voditelji gibanj za neodvisnost Latinske Amerike izhajali iz sloja criollos. Frustracije zaradi politične izključenosti, davčnih pritiskov in želje po večji avtonomiji so spodbudile criolle elite, da so prevzele vodilno vlogo v procesih osamosvajanja. Med takšnimi voditelji so znani primeri (v različnih državah) kot so Simón Bolívar, José de San Martín, Miguel Hidalgo in drugi, ki so bili bodisi criollos ali so imeli podporo criollskih elit.

Sodobne in regionalne različice pomena

Pomembno je razlikovati med zgodovinskim pomenom termina in njegovimi sodobnimi rabo ter drugimi sorodnimi pojmi. V različnih delih Amerike in Karibov ima beseda sorodne, a raznolike pomene:

• v Latinski Ameriki pogosto označuje potomce Evropejcev rojene v Novi svet;
• v karibskih kontekstih in v angleščini izraz Creole lahko pomeni tudi mešan narodnostni izvor, jezik (kreolščine) ali kulinariko;
• v nekaterih državah, npr. na Filipinih, se izraz lahko uporablja drugače in ima lokalne pomene, povezane z družbenim poreklom ali mešanimi potomci.

Kulturne in lingvistične opombe

Poleg družbenega pomena se »criollo« uporablja tudi v kulturnih kontekstih: npr. »kuhinja criolla« pomeni lokalno, tradicionalno kuhinjo, ki združuje evropske, afriške in avtohtone vplive. V jezikoslovju beseda »kreol« (angleško Creole) označuje skupino jezikov, ki so se razvili z zlitjem jezikov različnih skupin; ti jeziki niso nujno povezani z iberijskim poimenovanjem criollo.

Skupno je, da je izraz criollo zgodovinsko povezan z identiteto, zemljepisnim rojstvom in družbeno stratifikacijo v času kolonializma, kasneje pa je prevzel tudi kulturne in jezikovne pomene, ki se razlikujejo glede na regijo in zgodovinski kontekst.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bili krinoidi?

V: Kakšno je bilo ozadje Criollov?

V: Kako so bili Criollo obravnavani v primerjavi z drugimi kastami?

V: Kdo so bili Peninsulares?

V: Kakšna je bila razlika med Criollos in Peninsulares glede na družbeni položaj?

V: Kako sta povezana izraza "Criollo" in "Creole"?

V: Zakaj se izraz "kreolski" uporablja za številne etnične skupine po svetu?

Išči po črki