Dictyoptera vključuje dve glavni skupini žuželk — ščurke in termiti (Blattodea) ter mantide (Mantodea). V sodobni taksonomiji se te skupine pogosto obravnavajo skupaj zaradi sorodstvenih in morfoloških značilnosti, ki jih med seboj delijo.
Taksonomija in poimenovanje
Izraz Dictyoptera se običajno uporablja kot nadred (supraredu), v njem pa se navezujejo tri enote, ki so bile v preteklosti obravnavane kot ločeni redi: Isoptera (termite), Blattaria/Blattodea (ščurki) in Mantodea (mantide). V novejših klasifikacijah so termiti pogosto vključeni znotraj Blattodea), zato se število razširjenih enot spreminja glede na uporabljen sistem. Ne glede na to so vse tri skupine v osnovi iste evolucijske linije, le obravnava na taksonomskih stopnjah se razlikuje.
Zgradba in značilnosti
Člani Dictyoptera so raznoliki, a imajo nekaj skupnih značilnosti. Ščurki so običajno sploščeni telesno, z dolgimi antenami in trdnimi sprednjimi krili (tegmina), medtem ko so mantide prepoznavne po podolgovatem telesu in izrazito prilagojenih sprednjih nogah za lov (raptorialne noge). Termiti pa so družabne žuželke z delitvijo dela (delavci, vojaki, razmnoževalci) in pogosto svetlo obarvanim, mehkejšim telesom. Večina Dictyoptera ima dve pari kril, čeprav so nekateri predstavniki brezkrilni ali z zmanjšanimi krili.
Razmnoževanje in razvoj
Večina Dictyoptera ima nepopolno preobrazbo (hemimetabolija) — razvoj poteka skozi serijo nimfskih stadiumov, ki postopoma pridobivajo značilnosti odraslega osebka. Pomembna morfološka sprememba med skupinami je prisotnost ali odsotnost izrazitega odlagalnika jajčec (ovipositorja). Medtem ko sodobni predstavniki Dictyoptera pogosto nimajo dolgega izstopajočega odlagalnika jajčec, kaže fosilni zapis, da so najstarejši predstavniki imeli relativno dolge ovipositorje, podobno kot pripadniki Orthoptera.
Ekologija in vedenje
Ščurki so pogosto oportunistični prehranjevalci in igrajo v ekosistemih vlogo razkrojevalcev, medtem ko so mantide tipični plenilci, pomembni za nadzor populacij drugih žuželk. Termiti so ključni razgrajevalci celuloze v kopenskih ekosistemih; njihova sposobnost prebavljanja celuloze temelji na sodelovanju z simbionti v črevesju (protisti pri nekaterih vrstah ali bakterije). Socialna organizacija termitov omogoča gradnjo kompleksnih gnezd in učinkovito izkoriščanje hrane.
Evolucija in sorodstvene vezi
Molekularne in ekološke študije kažejo, da so termiti tesno povezani s ščurki; posebej bližji sorodnik sodobnih socialnih termitov so lesni ščurki rodu Cryptocercus, ki delijo podobne simbiontske protiste in vedenjske vzorce negovanja potomcev. Na podlagi genetskih podatkov so bližji sorodniki Dictyoptera tudi fazidi, kar kaže na širše sorodstvene vezi z drugimi skupinami ortopteroidi. Čeprav se v nekaterih klasifikacijah Dictyoptera obravnava kot nadred, v drugih pristopih nastopi kot red — to ne spreminja dejstva, da ti taksoni predstavljajo monofiletično (sorodstveno) skupino z dolgo evolucijsko zgodovino.
Fosilni zapis
Fosili Dictyoptera segajo globoko v paleozoik in mezozoik, kjer so ohranjeni primeri kažejo različne morfološke značilnosti, vključno z dolgimi ovipositorji pri nekaterih zgodnjih predstavnikih. Ti fosili pomagajo razumeti prehod od bolj primitivnih oblik k sodobnim, specializiranim vrstam ter potrjujejo, da so ekološke in družbene strategije, kot je socialnost pri termitih, nastopile v daljšem evolucijskem času.
Na kratko, Dictyoptera predstavljajo pomembno skupino žuželk z raznoliko ekologijo — od samotnih plenilcev (mantide), preko prilagodljivih razkrojevalcev (ščurki), do kompleksno socialnih razgrajevalcev (termiti) — in so predmet intenzivnih študij tako v taksonomiji kot v evolucijski biologiji.