Lažna analogija: definicija, primeri in kako prepoznati to neformalno zmoto
Lažna analogija je neformalna zmota. Uporablja se za induktivne argumente. Gre za neformalno zmoto, ker se napaka nanaša na to, o čem je argument, in ne na sam argument.
Analogija predlaga, da imata dva podobna pojma (A in B) skupno razmerje do neke lastnosti. A ima lastnost X, zato mora tudi B imeti lastnost X. Pri napačni analogiji imata predmeta morda nekaj podobnosti, vendar nimata oba lastnosti X. Tako imata lahko oba predmeta enako barvo, vendar to ne pomeni, da imata enako velikost. Tudi če sta banana in sonce videti rumena, ne moremo sklepati, da sta enako velika. Za tistega, ki naredi neveljavno analogijo ali primerjavo, pogosto rečemo, da "primerja jabolka in pomaranče".
Kaj je lažna analogija — razlaga in ključne značilnosti
Lažna analogija nastane, ko nekdo sklepa, da imata dve stvari (A in B) isto lastnost X zgolj zato, ker imata nekaj površnih ali nepomembnih podobnosti. Pomembno je razlikovati med relevantnimi podobnostmi (tistimi, ki neposredno vplivajo na lastnost X) in nebodovanimi ali povrhnjimi podobnostmi (barva, ime, oblika ipd.). Napaka se pojavi, kadar so uporabljene le nepomembne podobnosti, razlike pa so ključne za lastnost, o kateri se sklepa.
Primeri lažne analogije
- »Ker sta avtomobil in kolo oba prevozna sredstva, mora imeti vsako vozilo motor.« — ignorira ključne razlike v delovanju in namenu.
- »Moj telefon in moja zraven stojeca knjiga sta oba pravokotna, torej morata imeti enako funkcijo.« — forma ni relevantna za funkcijo.
- »Ker sta banana in sonce rumena, morata biti enako velika.« — klišejski primer, ki kaže na nepomembno podobnost (barva) in zanemarja bistveno razliko (velikost, kontekst).
- Politična retorika ali oglaševanje: primerjava zapletenih družbenih problemov z enostavnimi primeri iz vsakdanjega življenja, brez upoštevanja relevantnih razlik (ekonomski, zgodovinski, pravni dejavniki).
Kako prepoznati lažno analogijo — vprašanja in kontrolni seznam
- Ali so podobnosti relevantne? Preverite, ali so razlike in podobnosti neposredno povezane s trditvijo o lastnosti X.
- Koliko podobnosti je na voljo? Ena ali dve površinski podobnosti nista dovolj za močan induktivni sklep.
- Ali obstaja očitna razlika, ki izniči sklep? Poiščite lastnosti, kjer se A in B razlikujeta in ali te razlike vplivajo na X.
- Ali obstaja mehanizem ali vzrok? Dobri analogični sklepi pogosto temeljijo na pojasnilu, zakaj podobnost vodi do lastnosti X; če ga ni, je sklep šibek.
- Ali so na voljo protislovni primeri? Če obstajajo številni nasprotni primeri, analogija ni zanesljiva.
Zakaj je lažna analogija problematična
Lažna analogija lahko vodi do napačnih odločitev, zavajajočih prepričanj ali slabe politike, ker daje videz logične podpore trditvi, ki na dejstvih ne stoji. V razpravi ali prepričevanju je pogosto retorično učinkovita (ker je enostavna in razumljiva), a epistemološko neustrezna.
Kako se odzvati na lažno analogijo
- Izpostavite ključne razlike med primerjanima pojmoma in pokažite, zakaj te razlike izničijo sklep.
- Zahtevajte dokazovanje vzročne povezave — naj avtor pojasni, zakaj naj bi podobnost vodila k lastnosti X.
- Predlagajte bolj primerno analogijo ali konkretne podatke, ki bolje podpirajo ali ovržejo trditev.
- Uporabite protiprimer: pokažite primer B' (ki je podoben A) brez lastnosti X, da oslabite analogijo.
Kako se izogniti samemu/la lažni analogiji
- Pri sklepanju iz analogij vedno preverite, ali so podobnosti relevantne za sklep.
- Ne sklepajte posplošeno iz ene ali dveh površinskih podobnosti.
- Poiščite in izpostavite mehanizem ali razlago, ki povezuje podobnost z lastnostjo X.
- Uporabljajte analogije kot ilustracijo, ne pa kot edini dokaz za trditev.
Lažna analogija je torej pogost, pogosto preprost način mišljenja, ki lahko zavede, če se ne oceni skrbno. S preverjanjem relevantnosti podobnosti, iskanjem vzročnih povezav in uporabo konkretnih primerov lahko ločimo prepričljive analogije od zavajajočih.
Primeri
Naslednji primeri so napačne analogije:
- Ljubezen je kot spomladanski dež. Prinaša osvežitev v človekovo telo. (Ali včasih povzroči tudi nevihto in udarec strele?)
- Otroci so kot psi. Treba jih je močno vzgajati in učiti. (Ali naj jedo tudi iz sklede na tleh in redno obiskujejo veterinarja?)
- Kadilci tobaka so kot ljudje, ki so neumni kot sonce. Da bi se izognili raku, morajo izboljšati svojo samopomoč. (Ali naj nikoli ne zapustijo hiše?)
- Odlašanje z domačo nalogo je slabo. To je tako, kot da bi čakali do zadnjega trenutka, da bi se zdravili zaradi raka. (Ali opustitev domače naloge povzroči smrt?)
- Če natakarici ne daš napitnine, je kot da bi nekomu ukradel denar iz denarnice (ali to pomeni, da moram Billa Gatesa pripraviti do tega, da svoj življenjski zaslužek da natakarici, da ne bom kradel?)
Sorodne strani
- Moralna enakovrednost
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je napačna analogija?
O: Lažna analogija je induktivni argument, ki primerja dva pojma, za katera se domneva, da imata skupno razmerje do neke lastnosti, vendar v resnici nimata.
V: Ali je napačna analogija formalna zmota?
O: Ne, napačna analogija je neformalna zmota.
V: Zakaj je napačna analogija neformalna zmota?
O: Lažna analogija je neformalna zmota, ker se napaka nanaša na to, o čem je argument, in ne na argument sam.
V: Ali je lahko analogija veljavna?
O: Da, analogija je lahko veljavna, če imata primerjana predmeta enako lastnost.
V: Kaj pomeni "primerjati jabolka in pomaranče"?
O: "Primerjati jabolka in pomaranče" pomeni narediti neveljavno analogijo ali primerjavo.
V: Zakaj je pomembno, da se izogibamo napačnim analogijam?
O: Pomembno se je izogibati napačnim analogijam, ker lahko vodijo do neveljavnih sklepov in napačnega sklepanja.
V: Kakšna je razlika med podobnostjo in enako lastnostjo v analogiji?
O: V analogiji se podobnost nanaša na dva predmeta, ki se pojavljata ali obnašata na podoben način. Ista lastnost pa pomeni, da imata oba predmeta enako lastnost ali kakovost. Dva predmeta sta si lahko podobna, vendar nimata enake lastnosti.
