Fostersko varstvo (rejništvo): definicija, postopki in razlike s posvojitvijo

Fostersko varstvo: definicija, pravni postopki, pravice rejnikov in ključne razlike s posvojitvijo — jasen pregled postopkov, pravic in nasvetov za varnost otrok.

Fostersko varstvo ali rejništvo pomeni, da otrok živi in zanj skrbi družina, ki ni njegova biološka družina. Takšno namestitev običajno urejajo socialne službe in sodišče, da je otrok varen in lahko živi v stabilnem okolju, če njegovi starši za njega ne morejo skrbeti.

Zakaj je otrok nameščen v rejništvo?

Otrok je lahko v rejništvo nameščen iz različnih razlogov: ker so lastni starši hudo bolni, nezmožni nadzorovati svojega življenja, so odvisni od alkohola ali prepovedanih drog, so v zaporu ali pa otroku v domačem okolju grozi nasilje na domu. Namen namestitve je zaščititi otroka in mu omogočiti čim bolj normalno otroštvo v varnem gospodinjstvu.

Pravni okvir in odgovornosti

Ko je otrok v rejništvu, se običajno sklene formalni pravni dogovor. Oseba, ki zanj skrbi namesto staršev, se imenuje rejnik ali rejniki. Otrok pogosto postane varovanec sodišča, kar pomeni, da sodišče določi pooblastila rejniku in socialnim službam za skrb in odločanje o otroku. Rejnik deluje “in loco parentis”, kar pomeni “v vlogi staršev”: lahko sprejema odločitve o vsakodnevni oskrbi, šolanju in zdravstvenem varstvu, če to dopušča sodna odločba in načrt socialne službe.

Trajanje in cilji rejništva

Trajanje rejništva se razlikuje glede na državo in okoliščine. V mnogih primerih je rejništvo začasno z jasnim ciljem ponovne združitve z bioločno družino, kadar se razmere izboljšajo. V nekaterih primerih pa je rejništvo lahko dolgotrajno in traja do otrokove polnoletnosti.

Vrste rejništva

• Časovno nujno (emergency) rejništvo: kratkotrajne namestitve do urejanja nadaljnjih korakov.
• Kratek do srednje dolgoročno rejništvo: do rešitve družinskih težav ali drugega trajnejšega dogovora.
• Dolgotrajno rejništvo: kadar vračanje k biološkim staršem ni možno.
• Sorodstveno rejništvo (kinship care): otroci so nameščeni pri sorodnikih ali znancih; včasih ima drugačno pravno ureditev in pogosto ohranja bližji stik z družino.

Postopek za postavitev v rejništvo

Postopek običajno vključuje oceno tveganja, odlok socialnih služb in sodno odločbo. Pred namestitvijo se opravi pregled družine rejnikov (vključno s varnostnimi preverjanji in razgovori), izvede se ujemanje med otrokom in rejniško družino, nato pa sledi uradna odločba, ki določa pravice in dolžnosti rejnikov ter pogoje stikov z biološkimi starši.

Vloga staršev in stiki z družino

Cilj številnih sistemov za rejništvo je obdržati ali obnoviti družinske vezi, kadar je to v korist otroka. Socialne službe pogosto pripravljajo načrte za podporo staršem pri odpravi razlogov za odstranitev otroka in določijo urnik obiskov oziroma stikov med otrokom in starši.

Razlike med rejništvom, posvojitvijo in drugimi oblikami skrbi

Posvojitev pomeni, da otroka formalno in trajno sprejme nova družina ter se spremenijo pravne vezi — staršem se običajno odvzamejo starševske pravice, otrok dobi enake pravice kot biološki otrok nove družine. Rejništvo je po navadi začasno in biološki starši praviloma ohranijo starševske pravice.

Rejništvo ni enako rejništvu. V nekaterih družbah so otroci vzgajani v drugih družinah. To je družbeno in ne pravno vprašanje. To lahko opišemo kot "rejništvo", vendar se razlikuje od pravno urejenega fosterskega varstva, kjer obstajajo uradne obveznosti, nadzor in podpora.

Zahteve, usposabljanje in podpora za rejniške družine

Rejniške družine morajo običajno opraviti oceno primernosti, varnostne preglede (npr. kazenske evidence), zdravstvene preglede in osnovno usposabljanje o vedenju in potrebah otrok, ki so doživeli travme. Država ali pristojne organizacije pogosto zagotavljajo finančna nadomestila, svetovanje, izobraževanje in podporo pri dostopu do zdravstvenih ter izobraževalnih storitev.

Plačila in finančna pomoč

Za skrb za otroke v rejništvu rejniki običajno prejemajo nadomestilo, ki pokriva osnovne stroške vzgoje in oskrbe. Višina in obliko nadomestil določajo državni predpisi ali lokalne oblasti in se lahko razlikujejo.

Pravice otrok

Otroci v rejništvu imajo pravico do varnosti, izobrazbe, zdravstvenega varstva in stikov z družino, kadar je to v njihovem interesu. Sodišče in socialne službe morajo upoštevati otrokovo mnenje, še posebej, če je dovolj star, da lahko izrazi svoje preference.

Mednarodne razlike

Zakonodaja in praksa rejništva se razlikujeta med državami: nekatere države dajejo prednost sorodstvenemu rejništvu, druge imajo razširjene programe usposabljanja in podpore, tretje pa stremijo k hitremu urejanju trajnih rešitev (npr. posvojitev). Zato je pomembno poznati lokalne predpise in postopke.

Kaj se zgodi, ko se okoliščine spremenijo?

Če se razmere v biološki družini izboljšajo, lahko socialne službe in sodišče presodijo, da je vrnitev otroka v domače okolje v njegovem najboljšem interesu. V primeru, da so težave trajne in resne, lahko rejniki ali druga pristojna oseba predlagajo trajnejšo rešitev, vključno s posvojitvijo, če zakon dopušča.

Rejništvo je torej pravni in socialni ukrep z namenom zaščite otrok in zagotavljanja njihovega razvoja v varnem okolju. Če razmišljate o tem, da postanete rejnik ali potrebujete informacije o postopku, se obrnite na lokalne socialne službe, ki vam bodo pojasnile konkretne zahteve in podporo v vaši državi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je rejništvo?

V: Kaj morate storiti, da se bo vaš posvojenec v novem domu počutil dobrodošlo?

V: Zakaj so otroci lahko nameščeni v rejništvo?

V: Kdo skrbi za otroka v rejništvu namesto njegovih lastnih staršev?

Išči po črki