Ledeno jedro: kaj je, kako nastane in kaj pove o preteklem podnebju

Ledeno jedro: kako nastane in kaj razkriva o preteklem podnebju, ledenih dobah in temperaturah zadnjih 800.000 let — plini, delci in vulkanski žig v ledu.

Ledeno jedro je dolg kos ledu, odvzet z ledenika. Gre za valjast vzorec ledu, izvrtan zelo globoko, tako da ledeno jedro sega do starejših plasti ledu na dnu ledenika. Običajno se ledena jedra jemljejo na Antarktiki, Grenlandiji ali v zelo visokih gorah, kjer so razmeroma stabilne plasti snega in ledu ter je ohranjen dolg zapis preteklih stoletij ali celo sto tisočletij.

Kako nastane ledeno jedro

Proces se začne, ko sneg pada na tla in se kopiči. S časom se spodnje plasti zaradi teže novega snega na vrhu stisnejo in preidejo v gosto, porozno plast, imenovano firn. Z nadaljnjim pritiskanjem se pore zaprejo in zrak iz zajetih mehurčkov postopoma uide, dokler ostane trden led z zaprtimi mehurčki – to je trenutek, ko se oblikujejo plasti, ki jih izkopljemo kot ledeno jedro. Globlji kot je led, starejši je, ker so plasti odložene ena na drugo skozi čas.

Datiranje ledenih jeder

Pogosti način datiranja je štetje plasti: v mnogih sledovih je mogoče videti vsako obdobje, pogosto tudi vsako letni čas, ker se podnebnim razlikam ustrezajo tanke plasti (npr. različna vsebnost prahu, slanosti ali kristalna struktura). Za plasti, kjer štetje ni mogoče ali je negotov, uporabimo dodatne metode, na primer merjenje električne prevodnosti (reakcija na kisline iz vulkanskih izbruhov), kemijske analize nečistoč, izotopske meritve ter izdelavo matematičnihmodelov in ledenih tokov, ki napovedujejo starost plasti glede na hitrost nalaganja in deformacijo ledu.

Kaj vse hranijo ledena jedra

V ledu so shranjene številne vrste informacij o preteklosti atmosfere in podnebja:

• Zarobljeni zračni mehurčki: v njih so ohranjeni plini, kot so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in dušikov oksid (N2O), kar omogoča neposredno merjenje sestave pretekle atmosfere.
• Isotopi vode: razmerja izotopov (npr. δ18O, δD) v vode, ki tvori led dajejo podatke o temperaturah in izvoru padavin v času, ko je padal sneg. To je ena glavnih metod za rekonstrukcijo preteklih temperatur.
• Delci in prah: prah, sol in drugi delci kažejo na suhost, moč vetrov in oddaljenost virov prahu.
• Vulkanski pepel in kislinski signali: pepel iz vulkanov ter kemični sledi kislin služijo kot časovne markerje (tephrochronology) in povejo o velikih izbruhih.

Kako znanstveniki analizirajo ledena jedra

Vrtanje poteka z posebno opremo, ki omogoča pridobitev celih valjev ledu dolžine več metrov. Jedra se nato v zelo hladnih (-20 °C in nižje) pogojih transportirajo v laboratorije. Analize vključujejo:

• štetje plasti in optične/električne meritve za hitro identifikacijo plasti;
• izvleček plinov iz ledu in merjenje koncentracij CO2, CH4, N2O;
• izotopske analize kisika in vodika za temperaturne rekonstrukcije;
• kemijske analize nečistoč, katijonov/anijonov in trdnih delcev za identifikacijo virov in dogodkov;
• tefrokronologijo (prepoznavanje vulkanskih plasti) za pritrjevanje kronologije.

Kaj nam povedo ledena jedra o preteklem podnebju

Ledena jedra so ključni vir znanja o tem, kako se je podnebje spreminjalo v preteklih obdobjih. Omogočajo nam vpogled v:

• spreminjanje koncentracij toplogrednih plinov v zadnjih sto tisočletjih;
• vzorce ledenih dob in medledenih obdobij (npr. cikli, povezani z orbitalnimi spremembami);
• hitre podnebne dogodke, kot so Dansgaard–Oeschgerjevi dogodki in Heinrichovi dogodki;
• učinek velikih vulkanskih izbruhov na kratkotrajno ohlajanje;
• spreminjanje regionalnih vetrov, padavin in širjenja puščav.

Ledena jedra nam pomagajo ugotoviti, kakšna je bila temperatura na planetu v zadnjih 800 tisoč letih in v tem okviru bolje razumeti mehanizme ledenih dob, ki se pojavljajo občasno. To znanje je tudi pomemben kontekst za razumevanje sodobnih sprememb in globalnega segrevanja, saj jasno kaže naravne variabilnosti in izstopajoč sodoben porast toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti.

Omejitve in negotovosti

Čeprav so ledena jedra zelo dragocena, imajo tudi omejitve:

• zračni mehurčki v ledu predstavljajo atmosfersko sestavo tistega časa, vendar so kanali za zapiranje mehurčkov različno globoki, zato je starost plina lahko nekoliko mlajša kot okoliški led (t. i. gas-age/ice-age razlika);
• ledeni tokovi in plastno nabiranje lahko deformirajo plasti v globini, kar otežuje neposredno štetje let;
• lokalni vplivi (npr. sprememba hitrosti nalaganja snega ali prahnost okolice) lahko zapletejo regionalne primerjave;
• starejši deli jeder imajo nižjo časovno ločljivost, ker so plasti močno stisnjene.

V praksi znanstveniki kombinirajo rezultate iz več jeder in različnih metod, da zmanjšajo negotovosti in sestavijo čim bolj zanesljive podnebne rekonstrukcije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ledeno jedro?

V: Od kod je večina ledenih jeder?

V: Kako se sneg nabira in postane ledeno jedro?

V: Kako lahko znanstveniki določijo datum ledenega jedra?

V: Katere informacije znanstveniki pridobijo s preučevanjem ledenega jedra?

V: Kako nam poznavanje preteklega podnebja pomaga razumeti globalno segrevanje?

Išči po črki