Kim Gu (hangul: 김구, 29. avgust 1876 − 26. junij 1949) je bil korejski aktivist za neodvisnost in politik, vodilna osebnost korejskega boja proti japonskemu imperializmu ter zagovornik ponovne združitve Koreje po koncu druge svetovne vojne. Kim, znan tudi pod psevdonimom Baekbeom (백범), je trikrat vodil začasno vlado Republike Koreje; bil je šesti, dvanajsti in trinajsti (ter zadnji) predsednik te vlade. Za mnoge Korejce ostaja izjemno spoštovana zgodovinska osebnost. V različnih obdobjih je zasedal ključne položaje, med drugim naj bi bil predsednik vlade in notranji minister v začasni vladi (v 1920‑ih).

Zgodnje življenje in prehod v odpor

Kim Gu se je rodil leta 1876 v Haeju (provinca Hwanghae). V mladosti je preučeval konfucijanske spise in se izobraževal v klasičnih disciplinah, vendar ga je dogajanje v Koreji ob koncu 19. stoletja — naraščajoči tuji vpliv in notranje politične spremembe — vodilo v aktivizem. Po razglasitvi japonske kolonialne oblasti leta 1910 je Kim postal aktiven v gibanju za neodvisnost in se pridružil skupinam, ki so iskale načine za organiziran odpor, tako političnega kot oboroženega.

Vloga v začasni vladi in mednarodni nastopi

Po martovnem gibanju leta 1919 je bila v Šanghaju ustanovljena Začasna vlada Republike Koreje (Provisional Government), ki je postala osrednja institucija korejskega izseljenskega odpora. Kim Gu je postal ena njenih vodilnih figur; deloval je v izseljenskih krožkih, vzpostavljal stike z drugimi državami in podpiral oblikovanje oboroženih formacij. Med letoma, ko je deloval v vodstvu začasne vlade, je promoviral kombinacijo diplomatskega pritiska in organiziranega odporniškega delovanja, vključno s sodelovanjem pri ustanavljanju Korejske osvobodilne vojske (kako vojaško krilo protijaponskega gibanja).

Politična stališča

  • Neodvisnost in prevzem odgovornosti: Kim je poudarjal potrebo po enotni korejski državi, svobodni od tujih oblasti, ter važnost lastne odgovornosti in samoodločbe Korejcev.
  • Protijaponski boj: Podpiral je tako diplomatska prizadevanja kot tudi oboroženo odporniško dejavnost proti japonski okupaciji.
  • Protikomunizem in združitev: Po drugi svetovni vojii je nasprotoval razdelitvi Koreje; glede notranjih političnih vprašanj pa je imel trdna stanovišča proti komunističnim metodam ter je iskal pot do združitve in nacionalne enotnosti.

Povratek v domovino, politično delovanje in smrt

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 se je Kim Gu vrnil v Korejo in aktivno deloval za vzpostavitev neodvisne, združene države. V času, ko so mednarodne sile in ideološke delitve vplivale na prihodnost Koreje, je zagovarjal enotno in suvereno državo brez delitve. Njegovo življenje pa je prekinila smrt — Kim je bil 26. junija 1949 v Seulu ubit; strelec je bil Ahn Doo‑hee. Motiv za atentat in politične okoliščine njemu sledijo še danes predmetom razprav in raziskav.

Zapuščina

Kim Gu je avtor spominov in političnih razmišljanj; njegova knjiga Baekbeomilji (백범일지, "Dnevnik Baekbeoma") velja za pomemben vir za razumevanje njegove misli, narodnega gibanja in političnih razmer v tistem obdobju. V Južni Koreji je njegova podoba/ime spoštovano; obstajajo spomeniki, muzeji in šolski materiali, ki ohranjajo njegov spomin. Njegova zavezanost neodvisnosti, nacionalni enotnosti in moralnim načelom ostaja pomemben del korejske zgodovinske zavesti.

Kim Gu ostaja kompleksna in pomembna osebnost korejske zgodovine: za nekatere simbol boja za svobodo in državljansko odgovornost, za druge tudi kontroverzen politik, toda njegov vpliv na pot in zavest korejskega narodnega gibanja je neizbrisen.