Komitas (1869–1935): utemeljitelj armenske klasične glasbe

Življenjepis Komitasa (1869–1935): utemeljitelja armenske klasične glasbe — skladatelj, muzikolog, zbiralec ljudskih pesmi, avtor Badarak, tragična usoda med armenskim genocidom

Soghomon Gevorki Soghomonyan - Komitas Vardapet (tudi Gomidas Vartabed) (26. september 1869, Kütahya, Osmansko cesarstvo - 22. oktober 1935, Pariz, Francija) je bil armenski duhovnik, skladatelj, zborovodja, pevec, etnolog, glasbeni pedagog in muzikolog, znan kot utemeljitelj sodobne armenske klasične glasbe.

Rodil se je v družini, katere člani so se veliko ukvarjali z glasbo in enojezično govorili turško. Mati mu je umrla, ko je bil star eno leto, deset let pozneje pa še oče. Leta 1895 je postal duhovnik in dobil naziv Vardapet (ali Vartabed), kar pomeni duhovnik ali cerkveni učenjak.

Samostanski zbor je ustanovil in vodil do leta 1896, ko je odšel v Berlin na Univerzo cesarja Friderika Viljema. Tu je študiral glasbo na zasebnem konservatoriju profesorja Richarda Schmidta. Leta 1899 je pridobil naziv doktorja muzikologije in se vrnil v Ečmiadzin. Veliko je potoval po državi, poslušal in zapisoval podrobnosti o armenskih ljudskih pesmih in plesih, ki so jih izvajali v različnih vaseh. Tako je zbral in objavil približno 3000 pesmi, od katerih so bile mnoge prilagojene zborovskemu petju.

Njegovo glavno delo je Badarak (Božja liturgija), ki se še danes uporablja kot ena od dveh najbolj priljubljenih glasbenih priredb armenske cerkvene liturgije.

Bil je prvi neevropejec, sprejet v Mednarodno glasbeno društvo, katerega soustanovitelj je bil.

24. aprila 1915, ko se je uradno začel armenski genocid, so ga aretirali. Naslednji dan so ga skupaj s 180 drugimi armenskimi pomembneži vkrcali na vlak in poslali v mesto Çankırı v severni osrednji Anatoliji, oddaljeno približno 300 milj. Njegov dober prijatelj, turški nacionalistični pesnik Emin Yurdakul, pisateljica Halide Edip in ameriški veleposlanik Henry Morgenthau so posredovali pri vladi in po posebnem ukazu Talata Paše je bil Komitas poslan nazaj v prestolnico. Jeseni 1916 so ga odpeljali v turško vojaško bolnišnico, leta 1919 pa se je preselil v Pariz, kjer je leta 1935 umrl v psihiatrični kliniki Villejuif. Naslednje leto so njegov pepel prenesli v Erevan in ga pokopali v Panteonu.

Državni glasbeni konservatorij v Erevanu se imenuje po Komitasu. Po Komitasu je poimenovan tudi svetovno znani godalni kvartet.

Zgodnje delo in raziskovanje ljudske glasbe

Komitas je kot muzikolog in etnolog sistematično zbiral ljudske pesmi ter jih notno zapisal neposredno iz ust pevcev na podeželju. Njegova metoda je temeljila na poslušanju in natančnem transkribiranju melodij, pri čemer je skušal ohraniti posebnosti tonalnosti in modalnosti, značilne za armensko ljudsko glasbo. Zabeležil je okoli 3.000 melodij, od tega veliko pesmi iz malih vasi in manjših skupnosti, ki bi sicer izginile.

Skladateljska dejavnost in cerkvena glasba

Komitas je melodije prirejal za mešani zbor, razvil harmonije in vokalne oblike, ki so ljudske teme dvignile v okvir koncerne in cerkvene uporabe. Njegova ureditev Badarak (Božja liturgija) velja za enega temeljnih prispevkov k moderni armenski sakralni glasbi in se še danes pogosto izvaja v cerkvah in koncertnih dvoranah. Veliko njegovih priredb in originalnih del je postalo del vsakdanje glasbene kulture armenske nacionalne identitete.

Učitelj, zborovodja in kulturni organizator

Komitas je bil aktiven tudi kot glasbeni pedagog: vodil je samostanske zbore, izobraževal pevce in učil temeljov notne pismenosti širšem občinstvu. Njegovo delo je pripomoglo k profesionalizaciji glasbene prakse v armenski cerkvi in laični kulturi ter k ustanavljanju formalnih glasbenih institucij, ki so kasneje razvile armensko glasbeno šolo.

Aretacija, zlom in poznejše življenje

Aretacija aprila 1915 in izkušnje deportacije so imele na Komitasa močen osebni in duševni vpliv. Kljub posredovanju znanih osebnosti in vrnitvi v Konstantinopel je Komitas doživel hud duševni zlom, zaradi katerega je bil hospitaliziran. V Pariz je bil sprejet kot pesnik in vizionarski muzikolog, vendar je preostanek življenja preživel v psihiatrični oskrbi. Natančni vzroki njegovega duševnega propada so predmet razprav — medtem ko nekateri navajajo travmo in šok zaradi deportacij, drugi omenjajo tudi morebitne zdravstvene težave že pred leti.

Dediščina in pomen

Komitas velja za arhitekta moderne armenske glasbene identitete. Njegovo delo je pomembno na več področjih:

• Ohranjanje ljudske glasbe: z zbranimi in zapisanimi pesmimi je rešil bogat repertoar, ki bi bil sicer izgubljen;
• Razvoj zborske tradicije: njegove priredbe so postavile temelje za sodobno armensko zborsko literaturo;
• Cerkvena muzika: njegova ureditev Badarak je postala standard v mnogih cerkvah;
• Mednarodno priznanje: kot muzikolog je navezal stike z evropskimi glasbenimi krogi in širše predstavil armensko glasbo.

V Armeniji in v armenski diaspori je Komitas simbol narodnega kulturnega preporoda. Po njem so poimenovani glasbeni konservatorij v Erevanu, komorni ansambli, številne ulice, šole in kulturne ustanove, prav tako mu stojijo spomeniki v Armeniji in drugod po svetu. Njegove priredbe in zapisi so še vedno predmet študija in pogostega izvajanja, prispevajo pa tudi k širšemu razumevanju kulturnih vplivov na območju Bližnjega vzhoda in kavkaške regije.

Kaj brati naprej

Za poglobljeno razumevanje Komitasovega dela priporočam iskanje strokovnih monografij o armenski etnomuzikologiji, zbirk njegovih notnih izdaj in biografskih študij, ki obravnavajo tako njegovo ustvarjalno pot kot zgodovinski kontekst začetka 20. stoletja (vključno z dogodki, povezanimi z armenskim genocidom).

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Komitas Vardapet?

V: Kje in kdaj se je rodil?

V: Kaj je naredil, da je postal duhovnik?

V: Kaj je študiral v Berlinu?

V: Katero pomembno delo je ustvaril Komitas?

V: Koliko ljudskih pesmi je Komitas zbral in objavil?

V: Kaj se mu je zgodilo 24. aprila 1915?

Išči po črki