Kraljeva kobra (Ophiophagus hannah) ali hamadryad spada v družino kač Elapidae. Je najdaljša strupena kača na svetu. Odrasla kobra lahko zraste do 5,5 m (18 čevljev), čeprav je večina primerkov krajša od približno 3,7 m (12 čevljev). Ime rodu Ophiophagus pomeni "jedec kač" in izpostavlja njen prevladujoč plen. Kraljeva kobra je tudi razglašena za "indijski nacionalni gad".
Opis
Kraljeva kobra ima podolgovato telo z izrazitim kapuco, ki jo razširi, kadar se počuti ogroženo. Barva in vzorec se razlikujeta po razširjenosti in življenjski dobi; odrasli posamezniki so lahko rjavi, olivno zeleni, robidasti ali celo skoraj črni, s svetlejšimi vzdolžnimi progami ali rakastim vzorcem. Lahko se vzdigne do približno tretjine svoje dolžine in pogosto proizvede globok, brenčeč ali zlovešč hihitajoč zvok, ki ga ljudje dojemajo kot "ciklanje". Kraljeva kobra je sposobna tudi plezati po drevesih in dobro plavati.
Habitat in razširjenost
Kraljeva kobra živi v Indiji ter v nekaterih delih južne in vzhodne Azije, vključno s delih Bangladeša, Mjanmarja, Nepala, Tajske, Malezije, jugozahodne Kitajske in nekaterih otokih Indonezije. Najdemo jo v različnih okoljih, predvsem v gostih tropskih in subtropskih gozdovih, ob robovih gozdov ter v bližini rek, jezerc in potokov; poseljuje lahko tudi plantaže in robove vasi. Najdemo jo tudi v višjih nadmorskih višinah, včasih do okoli 2.000 m.
Prehrana in vedenje
Večinoma se prehranjuje s kačami — zato je njeno ime smiselno — vključno z drugimi strupenimi in nestrupenimi kačami. Včasih lovi tudi kuščarje in glodavce. Ko ulovi večjo žrtev, lahko sledi sindromu počasnejšega presnavljanja: po obilnem obroku lahko mine več mesecev, preden se ponovno prehranjuje. Kraljeva kobra je večinoma dnevna (diurna) in je v večini primerov samotarska.
Razmnoževanje
Kraljeva kobra je znana po nenavadnem vedenju pri razmnoževanju: samica gradi gnezdo iz listja, vejevja in drugega rastlinskega materiala ter ga varuje do izvalitve jajčec. Gnezdo je izolirano in ga samica aktivno brani pred vsiljivci, kar je razmeroma redko v svetu kač. Legla običajno vsebuje približno 20–40 jajčec (včasih do okoli 50), inkubacija traja približno 60–90 dni, odvisno od temperature. Mladiči so po izvalitvi samostojni in nimajo materinske nege.
Strup in nevarnost za ljudi
Kraljeva kobra je znana po močnem živčnem (nevro) strupu, ki paralizira dihalne mišice in lahko povzroči smrt, če žrtev ne dobi pravočasne medicinske pomoči. Čeprav strup kraljeve kobre morda ni najmočnejši po toksikološki vrednosti na miligram med vsemi kačami, je zaradi velikega volumna strupa, ki ga lahko injicira, ugriz lahko usoden. Povzroča simptome kot so močna bolečina, slabost, dvojen vid, težave z dihanjem in hitro napredovanje paralize.
Če pride do ugriza, je nujno takoj poiskati strokovno medicinsko pomoč — hospitalizacija, spremljanje dihanja in dajanje ustreznega protistrupa sta pogosto ključna. Protistrup za kraljevo kobro se proizvaja in je na voljo v nekaterih državah Azije; zapoznela ali neustrezna oskrba poveča tveganje za smrt ali dolgotrajne poškodbe. Nepravilni ukrepi, kot so rezanje rane ali poskusi izsesavanja strupa, so nevarni in se jim je treba izogniti; sledite navodilom nujne medicinske pomoči.
Predatorji in drugi odnosi
Indijska siva mangusta (in druge vrste mangust) je eden redkih naravnih plenilcev kraljevske kobre. Mangusti so hitri, imajo dobršen refleks in določeno odpornost na strupe, zato včasih uspejo ubiti kačo, vendar to ni pogosto. Človek pa je glavni sovražnik kraljeve kobre: zaradi uničevanja habitata, lova in trgovine z živimi živalmi ali njihovimi deli so populacije v številnih regijah ogrožene.
Varstvo
Vrsta je zaradi izgube habitata, fragmentacije gozdov, preganjanja s strani ljudi in nezakonite trgovine uvrščena med tiste, ki potrebujejo zaščito. Kraljeva kobra je zaščitena v številnih državah, saj ima pomembno vlogo v ekosistemu kot regulator populacij drugih kač. Ohranjanje naravnih gozdov, izobraževanje lokalnega prebivalstva in ustrezno ukrepanje proti trgovini z divjimi živalmi so ključni ukrepi za varstvo te vrste.
Sožitje z ljudmi
Kraljeve kobre se večinoma izogibajo ljudem in napadejo le ob provokaciji ali če se počutijo utesnjene. Če v naravi naletite na kraljevo kobro, ostanite mirni, se počasi oddaljite in ji pustite pot. V primeru, da se pojavljajo v naseljenih območjih ali predstavljajo nevarnost, naj ukrepe izvajajo usposobljeni strokovnjaki za varno odstranjevanje in premestitev.
Življenjska doba kraljeve kobre v naravi je običajno do okoli 20 let, čeprav je odvisna od pogojev okolja in pritiska s strani ljudi.