Kraljeva uharica (Somateria spectabilis) je velika morska raca, ki je tesno povezana z drugimi uharicami in je prilagojena življenju v arktičnih obalnih ekosistemih. Večino leta preživlja na visokih geografskih širinah; gnezdi ob arktičnih obalah severovzhodne Evrope, Severne Amerike in Azije na severni polobli. Junija in julija se seli v arktično tundro, kjer si izkoplje gnezdo in razmnožuje mladiče.
Izgled in prepoznavanje
Samci so nezamenljivi: imajo črno telo, bele prsi in značilno manjšo, izbočeno večbarvno glavo z izrazitim izbočkom na čelu. Kljun je močan in prilagojen zdrobljanju lupin. Navadna uharica je običajno večja, kar pomaga pri ločevanju obeh vrst v polju. Samice so rjave in ne tako kontrastne kot samci; po zgradbi in velikosti se razlikujejo od večine drugih rac, razen sorodnih vrst ujed, se (uharic), kar zahteva pozornejše opazovanje pri določanju vrst. Glava kraljeve uharice je krajša kot pri navadni uharici, perje ob kljunu pa je bolj zaobljeno kot trikotno.
Nezreli osebki (juvenili) so navadno temnejši s svetlejšimi prsmi in rumenkastim, lisastim kljunom, v primerjavi z odraslimi pticami.
Vedenje in prehrana
Kraljeva uharica je potapljaška raca, ki se prehranjuje predvsem z bentosko favno. Najpogostejša hrana so bentoški nevretenčarji: raki, poliedri (polihi?) in različni mehkužci, pri čemer so posebej priljubljene školjke. Ptice potapljajo in iskajo hrano na morskem dnu; njihov debel sloj perja in poddlaka jih ščiti pred mrazom med potopi.
Pozimi se v primernih obalnih vodah lahko zberejo v velike jate; nekatere jate prezimovalcev presegajo tudi 100 000 osebkov. Klic rac je globoko, resonantno petje, značilno za to vrsto.
Razmnoževanje
Gnezdenje poteka na arktični obalni tundri. Samice odlagajo od štiri do sedem jajc v preprosto gnezdo (škraplje) na tleh, ki ga obložijo s travo in lastnim puhastim perjem. Inkubacija traja nekaj tednov (odvisno od podvrst in podnebnih razmer), mladiči pa so takoj po izvalitvi pokriti z puhastim perjem in hitro zapustijo gnezdo, saj so precocialni – kmalu po izvalitvi plavajo in se hranijo samostojno ob spremljanju matere.
Migracije in razširjenost pozimi
Kraljeva uharica prezimuje na arktičnih in subarktičnih morskih območjih. Glavna prezimovališča vključujejo Beringovo morje, zahodno obalo Grenlandije, vzhodno Kanado in sever Norveške. Letno se pojavlja tudi ob severovzhodu ZDA, na Škotskem in Kamčatki. Gnezditvena območja vključujejo arktično obalno tundro, na primer na severni obali Aljaske.
Grožnje in varstvo
Čeprav so populacije na širšem območju razširjene, se lokalno soočajo z več grožnjami: izgubo gnezdišč zaradi spreminjanja habitatov, onesnaženjem morja (posebno izlivi nafte), motenjem med gnezdenjem ter s posledicami podnebnih sprememb, ki vplivajo na dostopnost plena. Lovi in stranski ulov v ribolovu ter spreminjanje morskih ekosistemov lahko zmanjšajo lokalne populacije. V nekaterih regijah so zaradi teh pritiskov potrebni ukrepi za ohranjanje in spremljanje stanja populacij.
Interakcije s človekom in zanimivosti
- V preteklosti so ljudstva ob arktičnih obalah izkoriščala uhe (uharice) zaradi mesa in perja; tudi danes so nekatere populacije lokalno pomemben vir hrane.
- Njihova sposobnost zbiranja v velikih jatah pozimi in izrazit spolni dimofizem (različna obarvanost samcev in samic) ju naredi zanimive za opazovanje ptic v arktičnih in subarktičnih morjih.
- Kot potapljaške race so pomembne za prenos energije iz bentoskih skupnosti v višje trofične ravni, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo.
Za opazovanje kraljeve uharice je najbolje obiskati obalne arktične in subarktične vode pozimi ali se v poletnih mesecih povzpeti v arktično tundro, kjer lahko opazujemo parjenje in gnezditvene navade. Pri opazovanju gnezdišč je priporočljiva velika razdalja in izogibanje motnjam, da se prepreči zapuščanje gnezda in izguba zarodkov.
