Knut (5. december 2006–19. marec 2011) je bil polarni medved, ki se je rodil v ujetništvu v berlinskem živalskem vrtu. Ker ga je mati ob rojstvu zavrnila, so ga vzgajali oskrbniki živalskega vrta. Ljudje so začeli protestirati zanj, potem ko je nemški časopis Bild-Zeitung citiral aktivista za pravice živali, ki je dejal, da mora mladič umreti. Podprli so ga tako otroci kot odrasli, z vsega sveta pa so prihajala elektronska sporočila in pisma, v katerih so živalski vrt prosili, naj mladiča pustijo živeti. Zaradi svoje slave je Knut postal turistična atrakcija in komercialni uspeh.
Knut je postal zelo priljubljen in v središču pozornosti množičnih medijev, imenovanih "Knutmanija". O Knutu so nastale številne igrače, DVD-ji in knjige. To je berlinskemu živalskemu vrtu leta 2007 prineslo veliko denarja, približno pet milijonov evrov. V živalski vrt je hodilo več ljudi in tisto leto je bilo najbolj dobičkonosno v 163-letni zgodovini živalskega vrta.
Polarni medved Knut je umrl 19. marca 2011 zaradi možganske bolezni encefalitisa.
Rojstvo, vzgoja in oskrbniki
Knut se je rodil predčasno in imel majhno možnost za preživetje, a so ga oskrbniki zaradi zavrnitve matere rešili in ročno vzgajali. Njegov najbližji skrbnik je postal eden izmed zaposlenih v živalskem vrtu, ki mu je namenil veliko dnevnega stika, hranjenja in oskrbe ter postal znan obraz ob Knutu. Njegova zgodba je pritegnila pozornost javnosti, ker je bila redka in čustveno močna – mali medved, odvisen od ljudi, je postal simbol odnosa med ljudmi in živalmi v ujetništvu.
Medijska pozornost in družbeni odziv
Knutova zgodba je sprožila močno medijsko pozornost po vsem svetu. Poleg množičnih medijev so se pojavile tudi dileme in razprave o etiki vzgoje divjih živali v ujetništvu, o vlogi medijev pri ustvarjanju senzacij ter o izkoriščanju živali za komercialne namene. Njegova priljubljenost je spodbudila nastanek spominkov, knjig, filmov in različnih dobrodelnih akcij. Hkrati je Knut postal tudi simbol, ki je povečal zanimanje za vprašanja o varstvu polarnih medvedov in vplivu podnebnih sprememb na njihovo divje okolje.
Gospodarski učinek in kritike
Berlinski živalski vrt je zaradi Knuta občutil velik porast obiskovalcev in prihodkov; okoli pet milijonov evrov je bila ocenjena neposredna finančna korist leta 2007. Ta komercialni uspeh je bil za živalski vrt pomemben, a je vzbudil tudi kritike – nekateri so opozarjali na pretirano komercializacijo živali in nevarnost, da medijska obsesija prevlada nad skrbjo za dobrobit posameznih živali ter dolgoročno konservacijo vrst.
Smrt, vzrok in odziv javnosti
19. marca 2011 je Knut nenadoma umrl; bil je najden neodziven v svojem zunanjem prostoru, veterinarji pa mu niso mogli več pomagati. Uradna obdukcija je pokazala, da je bil vzrok smrti encefalitis – akutno vnetje možganov. Vzrok vnetja ni bil povsem jasen; raziskovali so se različni patogeni in možne avtoimunske reakcije, vendar ni bilo odkritih dokazov o zlonamernem dejanju. Knutova smrt je sprožila val žalosti po svetu: številni obiskovalci, šole, mediji in navdušenci so obžalovali njegovo prezgodnjo smrt, živalski vrt pa je prejel celo vrsto izjav sožalja in cvetja.
Zapustina in pomen
Knut je za mnoge ljudi ostal več kot le atrakcija; postal je simbol sodobnih odnosov med ljudmi in divjimi živalmi, pa tudi opomin na ranljivost vrst, ki jih ogrožata izguba habitata in podnebne spremembe. Njegova zgodba je spodbudila razprave o tem, kako najbolje združiti dobrobit posameznih živali v ujetništvu s širšimi cilji ohranjanja in izobraževanja javnosti. Hkrati je Knut pokazal, kako močno lahko čustvena vez med človekom in živaljo vpliva na percepcijo konzervatorskih prizadevanj in financiranje živalskih vrtov.
