Aristarh s Samosa — starogrški astronom in pionir heliocentričnega modela
Aristarh (310 pr. n. št. - približno 230 pr. n. št.) je bil starogrški astronom in matematik s otoka Samos. Njegov model je prvi znani model, po katerem je bilo Sonce v središču znanega vesolja, Zemlja pa se je vrtela okoli njega (glej Sončni sistem). Aristarh je tudi predlagal, da se Zemlja vrti okoli svoje osi in hkrati kroži okoli Sonca, kar je bila ideja v ostrem nasprotju s prevladujočim geocentričnim pogledom tistega časa.
Na Aristarha je vplival Filol iz Krotona, vendar je "osrednji ogenj" poistovetil s Soncem, druge planete pa je postavil v pravilen vrstni red glede na njihovo oddaljenost okoli Sonca. Njegove astronomske zamisli so bile pogosto zavrnjene v korist geocentričnih teorij Aristotela in Ptolemaja. Kljub temu so Aristarhove ideje pomembne kot zgodnji korak k razumevanju heliocentričnega sistema, čeprav niso imele takojšnjega vpliva na večino antičnih astronomov.
Življenjepis in ohranjenost virov
O Aristarhovem življenju vemo le razmeroma malo; večina njegovih del se ni ohranila v celoti. Del njegovega učenja so ohranili kasnejši avtorji, predvsem arhitekturni zapiski in omembe pri drugih znanstvenikih, kot je Arhimed, ki ga omenja pri razpravah o velikosti vesolja. Njegova dela so preživela le v fragmentih in povzetkih, kar otežuje natančno rekonstrukcijo vseh njegovih stališč.
Glavna dela in metode
Za Aristarha se pogosto navaja delo O velikostih in razdaljah Sonca in Lune, v katerem je skušal z geometrijskimi metodami oceniti razdalje in velikosti teh nebesnih teles. Uporabil je opazovanja faz Lune in geometrijo, na primer kot dokaz z opazovanjem kota pri polmesecu, da bi ocenil razmerje med oddaljenostjo Lune in Sonca ter velikostmi teles. Njegove numerične ocene so bile napačne po sodobnih merilih (npr. podcenil je razdaljo do Sonca), vendar je bil pomen njegovega pristopa v tem, da je za reševanje problema uporabil merjenje in geometrijsko razmišljanje.
Pomembne ideje in napredek
- Heliocentrizem: Aristarh je predlagal, da je Sonce središče stanovitnega sistema in da Zemlja kroži okoli njega — to je bila ena prvih znanih formulacij heliocentrične hipoteze.
- Velikosti in razdalje: Razvijal je metode za oceno razmerij velikosti in oddaljenosti nebesnih teles z uporabo geometrije in opazovanj, kar je bilo za tisti čas napredno pristopanje k empiriji.
- Pogled na zvezde: Predlagal je, da so zvezde zelo oddaljene, kar pojasnjuje, zakaj se premiki Zemlje ne kažejo kot očiten paralak; to je bila ena izmed prvih zamisli o velikih razdaljah v vesolju.
Vpliv in dediščina
Kljub pomembnosti njegovih idej Aristarh ni imel velikega vpliva na večino antične astronomije, ker so prevladovale geocentrične teorije, ki so bile usklajene z aristotelovsko fiziko in vsakdanjim zaznavanjem. Šele mnogo sto let pozneje je heliocentrični model znova prišel v ospredje s Kopernikom. V moderni zgodovini znanosti Aristarha pogosto štejejo med pionirje, ki so postavili temelje za poznejši razvoj astronomije.
Zaključek: Aristarh s Samosa je pomembna zgodovinska figura, ker je kot eden prvih v zahodni tradiciji predlagal, da je Sonce v središču sistema in ker je skušal kvantitativno meriti razdalje in velikosti nebesnih teles. Njegovo delo, čeprav ohranjeno le v fragmentih, kaže na zgodnjo uporabo opazovanja in geometrije v astronomiji ter predstavlja pomemben korak proti modernemu razumevanju vesolja.
Osebni podatki
Njegovo ime je Ἀρίσταρχος v grških črkah, kar v prevodu pomeni Aristarhos. Rodil se je na otoku Samos v vzhodnem Egejskem morju.
Heliocentrizem
Heliocentrizem je ideja, da je Sonce v središču. Čeprav je izvirno besedilo izgubljeno, je v Arhimedovi knjigi The Sand Reckoner omenjeno še eno Aristarhovo delo, v katerem je predstavil heliocentrični model kot alternativno hipotezo. Arhimed je zapisal:
Vi (kralj Gelon) veste, da je "vesolje" ime, ki ga večina astronomov uporablja za kroglo, katere središče je središče Zemlje, njen polmer pa je enak premici med središčem Sonca in središčem Zemlje. To je običajen opis, kot ste ga slišali od astronomov. Aristarh pa je izdal knjigo, sestavljeno iz določenih hipotez, v kateri se zaradi predpostavk izkaže, da je vesolje mnogokrat večje od pravkar omenjenega 'vesolja'. Njegove hipoteze so, da se stalne zvezde in Sonce ne premikajo, da se Zemlja vrti okoli Sonca po obodu kroga, pri čemer Sonce leži na sredini dna, in da je krogla stalnih zvezd, ki se nahaja približno v istem središču kot Sonce, tako velika, da je krog, po katerem se po njegovem Zemlja vrti, v takšnem razmerju z razdaljo stalnih zvezd, kot je središče krogle v razmerju z njeno površino.
- Pesek Reckoner
Aristarh je torej verjel, da so zvezde zelo daleč, kar je pomemben korak. Zato ni bilo opazne paralakse, to je medsebojnega gibanja zvezd, medtem ko se Zemlja giblje okoli Sonca. Zvezde so veliko bolj oddaljene, kot se je na splošno domnevalo v antiki; in majhno količino zvezdne paralakse je mogoče zaznati le s teleskopi.
Stari geocentrični model je pojasnjeval planetarno paralakso in je bil domnevno razlog, da ni bilo opaziti zvezdne paralakse. Zavračanje heliocentričnega pogleda je bilo pogosto, kot kaže naslednji odlomek iz Plutarha (O navideznem obrazu v Lunini krogli):
Kleantes [Aristarhov sodobnik in vodja stoikov] je menil, da je dolžnost Grkov, da Aristarha obtožijo brezbožnosti, ker je spravil v gibanje ognjišče vesolja ... domneva, da nebo miruje in se zemlja vrti v poševnem krogu, medtem ko se hkrati vrti okoli svoje osi.
- Tassoul, Kratka zgodovina sončne in zvezdne fizike
Edini astronom iz antike, ki je znan po imenu in je podpiral Aristarhov heliocentrični model, je bil Selevk, helenistični astronom, ki je živel stoletje za Aristarhom.
Heliocentrično teorijo je skoraj 1800 let pozneje uspešno oživil Kopernik, nato pa sta Johannes Kepler in Isaac Newton podala teoretično razlago na podlagi fizikalnih zakonov, in sicer Keplerjevih zakonov za gibanje planetov in Newtonovih zakonov o gravitacijski privlačnosti in dinamiki.
Precesija
Vatikanska knjižnica je ohranila dva starodavna rokopisa z ocenami dolžine leta. Edini antični znanstvenik, ki je navedel dve različni vrednosti, je Aristarh. Obe sta blizu vrednostim, ki sta jih pozneje uporabljala Hiparh in Ptolemaj, navedena precesija pa je skoraj natančno 1 stopinja na stoletje, kar je prenizka vrednost. Precesijo 1 stopinjo na stoletje so uporabljali vsi poznejši astronomi do Arabcev. Pravilna vrednost v Aristarhovem času je bila približno 1,38 stopinje na stoletje.
Aristarhovi izračuni iz 3. stoletja pred našim štetjem o relativni velikosti (z leve) Sonca, Zemlje in Lune iz grške kopije iz 10. stoletja našega štetja
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Aristarh iz Samosa?
O: Aristarh je bil starogrški astronom in matematik.
V: Kakšen je bil Aristarhov model vesolja?
O: Po Aristarhovem modelu vesolja je bilo Sonce v središču, Zemlja pa se je vrtela okoli njega.
V: Kako je Aristarh vplival na svoje delo?
O: Na Aristarha je vplival drug filozof in matematik po imenu Filoloj iz Krotona.
V: Kaj je Aristarh označil za "osrednji ogenj"?
O: Aristarh je "osrednji ogenj" enačil s Soncem.
V: V kakšnem vrstnem redu je Aristarh postavil planete okoli Sonca?
O: Aristarh je postavil planete v pravilnem vrstnem redu glede na njihovo oddaljenost okoli Sonca.
V: Kako so Aristarhove zamisli sprejeli drugi v tistem času?
O: Aristarhove astronomske zamisli so bile pogosto zavrnjene v korist geocentričnih teorij Aristotela in Ptolemaja.
V: Kolikšna je bila približna življenjska doba Aristarha?
O: Aristarh je živel od okoli leta 310 pred našim štetjem do okoli leta 230 pred našim štetjem.
