Liancourt Rocks

Geografija

Skale Liancourt sestavljata dva otočka, ki sta med seboj oddaljena 150 metrov. Otočka se imenujeta Zahodni in Vzhodni otoček. Zahodni otoček je večji od obeh. Skupno je tu približno 90 otočkov in grebenov. Otoki in skale so vulkanske narave. Skupno 37 teh otočkov je priznanih kot stalno kopno. Vzhodni otoček je nastal pred 4,5 milijona let. Ulleungdo je nastal 2 milijona let pozneje. Oba se hitro razjedata in vremensko spreminjata.

Skupna površina otočkov je približno 187.450 kvadratnih metrov. Njihova najvišja točka je 169 metrov na zahodnem otočku. Zahodni otoček ima površino približno 88 640 kvadratnih metrov, vzhodni pa približno 73 300 kvadratnih metrov. Liancourt Rocks leži na približno 131°52′ vzhodne dolžine in približno 37°14′ severne širine. Zahodni otoček je na 37°14′31″ s. š., 131°51′55″ v. d., vzhodni otoček pa na 37°14′27″ s. š., 131°52′10″ v. d. Obalne črte glavnih otokov so 217 km oddaljene od celinske Koreje in 212 km od glavnih japonskih otokov (Honšu). Najbližje korejsko ozemlje (Ulleung-do) je oddaljeno 87 km in je vidno ob lepem vremenu, najbližje japonsko ozemlje (otoki Oki) pa je oddaljeno 157 km.

Zahodni otoček je sestavljen iz enega samega vrha. Ob obali ima številne jame. Skale na vzhodnem otočku so visoke od 10 do 20 metrov. Na njem sta dve jami, ki omogočata dostop do morja, in krater.

Gospodarstvo

Na otočkih prebiva 40 Korejcev,^[] več korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev (SK Telecom, KT in LG U+) je na skalah Liancourt namestilo tudi postaje, ki otočke pokrivajo z južnokorejskim brezžičnim telefonskim omrežjem.^[] Iz Ulleung-doja redno vozi tudi trajekt.

Čeprav so sami otočki komaj primerni za bivanje, so v izključni ekonomski coni, ki jih obdaja, bogata ribolovna območja in morebitne zaloge zemeljskega plina. Do leta 2006 pričakovanih zalog niso našli. V okolici otočkov živijo različne ribe, morske alge, morski polži in školjke. Glavni ribiški ulov na tem območju so lignji, aljaški polenovke, trske in hobotnice. Na otočju sta 102 vrsti morskih alg, čeprav mnoge med njimi nimajo gospodarske vrednosti.

To območje je bilo nekoč eno največjih gnezdišč morskih levov (Zalophus californianus japonicus) in dobro mesto za njihov lov, ob koncu obdobja Meiji (1868-1912) pa tudi mesto za pridobivanje abalona. Do petdesetih let 20. stoletja so morske leve na otočkih opazovali prostovoljni stražarji.

Na otokih živi več kot 900 korejskih državljanov. Enako trdi več kot 2 000 Japoncev. Vendar pa tam stalno živita le dve osebi, korejski zakonski par.

Turizem

Ker so otočki uvrščeni med naravne rezervate, morajo turisti za pristajanje na njih pridobiti posebna dovoljenja in jih ne smejo samo obkrožati. V letih 2003 in 2004 je bilo zabeleženih 1 507 oziroma 1 597 turistov. Obiskovalci običajno prihajajo z ladjo iz Ulleung-do.

Leta 2005 je na otočkih potekal prvi poročni obred. Južnokorejski par je to lokacijo izbral v znak protesta proti japonskim ozemeljskim zahtevam.

Podnebje

Liancourt Rocks ima lahko ostre vremenske razmere. Razlog za to je njena lega in majhnost. Včasih ladje pozimi ne morejo pristati zaradi močnih severozahodnih vetrov. Podnebje je toplo in vlažno. Nanjo močno vplivajo topli morski tokovi. Skozi vse leto je veliko dežja (letno povprečje - 1324 mm), občasno pade tudi sneg. Megla je pogost pojav. Poleti prevladujejo južni vetrovi. Spomladi, ko je voda okoli otočkov najhladnejša, ima okoli 10 stopinj Celzija. Avgusta se segreje na približno 25 stopinj Celzija.

Ekologija

Tako kot Ulleung-do so tudi otočki iz vulkanskih kamnin, na katerih je le tanka plast zemlje in mahu. Na otočkih so poleg lokalnega morskega življenja zabeležili približno 80 vrst rastlin, več kot 22 vrst ptic in 37 vrst žuželk.

Od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja so poleg avtohtonega rastlinstva in živalstva zasadili tudi drevesa in nekatere vrste cvetja. (Drevesa so po mednarodnem pravu potrebna, da se otočki priznajo kot naravni otoki in ne kot grebeni.)

Skale Liancourt je Južna Koreja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila za naravni spomenik št. 336. Nekatere ptice dejansko živijo na otokih, večina pa jih uporablja le kot postajališče za prelet drugam. Na otokih živijo viličarka, črtasti škarnik in črnočeli srakoperji. Vendar se je populacija gnezdečih ptic, ki so jih prešteli na skalah, v zadnjih letih zmanjšala.

Leta 1999 je južnokorejska vlada otočke razglasila za posebno zaščiteno okoljsko območje. So starejši od vseh drugih korejskih vulkanskih otokov, vključno z Ulleung-do.

Leta 2005 je bilo objavljeno, da so znanstveniki Kraljevine Koreje v vodah ob otočkih odkrili tri nove rodove in pet novih vrst bakterij. Rodovi so Dokdonella koreensis, Dokdonia donghaenensis in Donghae dokdoensis. Novo ugotovljene vrste so Virgilbacillus dokdoensis, Maribacter dokdoensis, Marimonas dokdoensis, Polaribacter dokdoensis in Porphyrobacter dokdoensis.

Strateška lokacija

Otočki so pomembni ne le iz gospodarskih razlogov,^[] , temveč tudi iz vojaških^[] . Občasno so služili kot vojaško oporišče, zlasti med rusko-japonsko vojno. Južnokorejska vlada je na otočkih zgradila radarsko postajo in pristajalno ploščad za helikopterje, kar ji omogoča sledenje tujih pomorskih sil^[] .

Dodatna opomba o sporu

Južnokorejska vojska je med letoma 1952 in 1965 do postavitve linije Syngman Rhee zajela 3929 Japoncev in jih ubila 44. Spor med Južno Korejo in Japonsko glede otokov se je v letu 2008 zaostril z novimi japonskimi učbeniki, v katerih so omenjeni otoki, in z julijskim obiskom južnokorejskega predsednika vlade. Pred desetimi leti na otokih ni živel nihče. Vendar je Južna Koreja začela otok naseljevati, da bi okrepila svoje zahteve. Južna Koreja vztraja, da se je otoček v preteklosti imenoval Usan-do ali Sokdo, pozneje pa se je preimenoval, vendar ni zgodovinskih dokazov, kdaj se je ime spremenilo.

V Ruskovih dokumentih iz leta 1951 je navedeno: "Kar zadeva otok Dokdo, znan tudi kot Takeshima ali Liancourt Rocks, ta običajno nenaseljena skalna formacija po naših informacijah nikoli ni bila obravnavana kot del Koreje in je od leta 1905 pod jurisdikcijo podružnice za otoke Oki v japonski prefekturi Shimane. Ni videti, da bi Koreja kdaj koli prej zahtevala ta otok."

Zgodovina

512: v 13. letu sillskega kralja Jijeunga je Isabu osvojil dežnikarsko deželo in jo vključil v ozemlje Sille (Zapisi o treh kraljestvih).

An Yong-bok, ribič : in 1693 šogunat žalovanje, Japonska nasilno odstraniti in najti zakaj v oceanu v bližini Ulleungdo na Dokdo in Ulleung otok je korejsko ozemlje Seogye za pridobivanje (Letopisi vladavine. zgodovina).

Banpo Uldo Ulleung Otok kralju Gojongu, cesarski odlok št. 41 : 1900, logistika in vodnik in kot Dokdo uldogun, da bo povzročil pristojnosti

Takeshima leta 1905: Japonska, Dokdo, (Takeshima) s Shimane in kot številka 40, in da bo Japonska povzročila (Japonsko-korejska pogodba iz leta 1905 novembra 1905, da izgubi suverenost,).

Leta 1907: jurisdikcija za Ulleungdo in Dokdo, provinca Gangwon, v dveh hitrostih prenesena na provinco Gyeongsang.

Leta 1946 : gho scapin v (vrhovno zavezniško poveljstvo) (vrhovno poveljstvo zavezniškega poveljstva) pododstavek na 677 v skladu z Japonsko izključen iz nadzora nad Dokdo.

Dokdo : 1953 in prostovoljno (Colon 32 agentov, hongsunchil) garnizijske organizacije.

In 1956 : Državna policija, Dokdo zaradi stroškov.

Dokdo : leta 1981, prva registracijska kartica za prebivalca (Choi Jong-Duk Dodong-ri, Ulleung-eup, kupljena leta 67).

Državna kulturna dediščina: 1982, in je bila razglašena za naravni spomenik št. 336 (Dokdo morske alge razmnoževalno območje).

1998: podpis sporazuma o ribolovu med družbo Shinhan in Japonsko

Državno določena kulturna lastnina: leta 1999 in organizacije za upravljanje in naravni spomenik št. 336, Dokdo a sprememba imena smernice za upravljanje, kulturna dediščina (→ Dokdo a Dokdo algae reproduce območje ohranjanja naravnih virov).

Dodong-ri kupil 42 : številka parcele do 76 / Upravne enote : ime in številka (Dodong-ri → vzhodni otok in Dokdo, (odprtje. - razred 1 - 2 razred : regije), 2000 → Dokdo, gora, pri 37 do 1.

Dokdo in ministrstvo za informacije in komunikacije: leta 2003 poštna številka "799-805".

2005: (sistem dovoljenj za vstop → prehod na sistem poročanja) in Zip Bungyeong (1-37 Mountains → 1-96 Streets).

In 2008 : Naslavljanje novega naslova "Dokdo to Kim Isabu" in "Dokdo An Yong-bok gil" v skladu s spremembami.