Macbeth (opera) – Verdijeva opera po Shakespearu: nastanek, vsebina, pomen
Macbeth je opera Giuseppeja Verdija. Temelji na istoimenski Shakespearovi drami. Opera je običajno v italijanskem jeziku, obstaja pa tudi francoska različica, ki se danes izvaja zelo redko. Libreto (besedilo) je napisal Francesco Maria Piave, dodatne verze in prizore je prispeval Andrea Maffei.
Verdi je napisal več del po Shakespearovih dramah, Macbeth pa je bilo prvo med njimi. Prva različica je nastala leta 1847 in bila premierno izvedena v Firencah (Teatro della Pergola). Leta 1865 je Verdi delo temeljito revidiral za pariško občinstvo; nastala je različica z več novimi glasbenimi številkami in baletnim prizorom. V času, ko so italijanske opere skoraj vedno vsebovale ljubezensko zgodbo, je bil Macbeth nenavaden: v središču sta obsesija z oblastjo in zločin. Delo je pomembno prispevalo k skladateljevemu ugledu in je danes stalnica opernega repertoarja.
Nastanek in verzije
Verdi je bil navdušen nad Shakespeareom in si je prizadeval ujeti temo teme, nasilja in psihološke razslojenosti. S Piavetom sta zgostila dramsko snov, odstranila stranske niti in poudarila odnos med zakoncema Macbeth. Pariška revizija (1865) je prinesla dodatne zborovske in solistične številke, razširila vlogo čarovnic ter v 3. dejanju dodala balet. Danes se najpogosteje izvaja italijanska revidirana verzija iz leta 1865; prvotna različica iz leta 1847 se občasno vrača na oder, francoska jezikovna različica pa je redkost.
Glavne osebe in glasovi
- Macbeth – bariton; ambiciozen škotski plemič, ki ga vodi želja po kroni.
- Lady Macbeth – dramatični sopran; inteligentna, neusmiljena soproga, motor zločina in simbol krivde.
- Banco (Banquo) – bas; Macbethov tovariš in moralno nasprotje, žrtev spletk.
- Macduff – tenor; izgnanec in maščevalec, ki na koncu porazi tirana.
- Malcolm – tenor; legitimni prestolonaslednik.
- Gospa spremstva, Zdravnik, Služabniki, Glasniki – stranske vloge.
- Čarovnice – ženski zbor; preročišča in grozljivi komentatorji dogajanja.
Vsebina (povzetek po dejanjih)
Dejanje I: Na pustoši čarovnice prerokujejo Macbethu, da bo postal škotski kralj, Banco pa, da bodo kralji njegovi potomci. Lady Macbeth v pismu izve za prerokbo in podžge moža k zločinu. Macbeth v njunem gradu umori kralja Duncana; krivda in strah se takoj začneta kazati.
Dejanje II: Da bi zavaroval krono, Macbeth naroči umor Banca, toda njegov sin Fleance pobegne. Na slavnostni pojedini se Macbethu prikaže Banqov duh; preplašen in razrvran izgubi nadzor nad seboj, kar v dvorani povzroči zgražanje.
Dejanje III: Macbeth ponovno poišče čarovnice. Prikazni ga svarijo pred Macduffom, hkrati pa mu vlivajo lažen občutek varnosti. Macbeth ukáže pokol Macduffove družine. V tej različici je v 3. dejanju pogosto vključen baletni prizor.
Dejanje IV: V taboru izgnancev žaluje zbor beguncev nad razdejano domovino. Macduff se pridruži Malcolmu in zbranim silam; pripravijo napad na tirana. Medtem Lady Macbeth v znamenitem prizoru blodenja in somnambulizma razkriva globoko krivdo in se psihično zruši. Vojska s pomočjo vej iz Birnamskega gozda prikrije svoj prihod. Macbeth izgubi zaveznike in boj; Macduff ga porazi. Tiranska vladavina se konča, Malcolm je razglašen za kralja.
Glasbene in gledališke posebnosti
- Psihološka drama brez ljubezenskega dueta: namesto tradicionalne romantične niti Verdi gradi napetost okoli ambicije, krivde in strahu.
- Vloga Lady Macbeth: Verdi je želel izraz »nelepe« lepote – oster, dramatičen izraz pred zvenečo vokalno eleganco. Med najbolj znanimi prizori so njene arije in prizori »Vieni! t’affretta!«, »Or tutti, sorgete« in somnambulistična scena »Una macchia è qui tuttora!«.
- Močan zborovski element: čarovnice delujejo kot grški zbor, ki komentira in napoveduje dogajanje; znan je tudi zbor beguncev »Patria oppressa!« (v revidirani različici).
- Temna orkestracija in ritmična ostrina: poudarjeni trobilni in nizki pihalni barvni odtenki, ostre ritmične figure in dramatični recitativi ustvarjajo zloveščo atmosfero.
- Razlike med različicami: pariška revizija prinaša razširjene zbore, nova solistična mesta in balet; finale je dramaturško zaostren, poudarjen je zlom Macbethove oblasti.
Pomen in recepcija
Macbeth je ena izmed najdrznejših Verdijevih zgodnjih oper: že napoveduje skladateljev poznejši mojstrski pristop k Shakespearu in pot do Otella ter Falstaffa. Po uspešni premieri v Italiji je revizija utrdila ugled dela v Evropi. V 20. stoletju se je opera vrnila na repertoar številnih gledališč in postala pomembna preizkušnja za dramatične sopranistke in baritoniste. Danes je cenjena zaradi močne dramatike, inovativne obravnave zbora in natančnega psihološkega profila glavnih likov ter velja za ključno opero v razvoju italijanske glasbene drame devetnajstega stoletja.
Zgodovina sestave
Andrea Maffei, pesnik in Verdijev prijatelj, mu je predlagal, da bi bil Macbeth dobra zgodba za opero. Verdi je Shakespearjevo izvirno delo prebral šele, ko je napisal opero. Besede je zanj napisal Piave, ki je libreto napisal na podlagi italijanskega prevoda. Verdiju je bila zgodba všeč, saj je menil, da je "ena največjih človeških stvaritev". Opera je zelo podobna Shakespearovi zgodbi, vendar Verdi namesto treh čarovnic uporabi velik zbor. Zadnje dejanje se konča s srečanjem beguncev na angleški meji, v revidirani različici pa se konča z zborom bardov, ki slavijo zmago nad krutim tiranom.
Različica iz leta 1847 je bila velikokrat izvajana po vsej Italiji. Leta 1865 je Verdi v revidirani različici opere naredil več sprememb. Opera naj bi bila izvedena v Parizu, v Franciji pa so ljudje pričakovali baletno glasbo v operah. Verdi je napisal nekaj glasbe za plesalce in izkoristil priložnost za druge spremembe. Verdi je delal v italijanščini, za tamkajšnjo izvedbo pa jo je dal prevesti v francoščino, vendar ljudje francoskega prevoda ne uporabljajo. Namesto tega uporabijo vse njegove spremembe za francosko različico, vendar ohranijo italijansko besedilo.
Po letu 1865 se ni več pogosto izvajala. Verdi je bil zaradi tega zelo razočaran, saj je bil na to opero še posebej ponosen. Tesno je sodeloval s Piavejem. Verdi je bil tisti, ki je Piaveju dal osnutek zgodbe, za katero je želel, da jo napiše. Verdi se je osredotočil na tri glavne like: Lady Macbeth, Macbetha in čarovnice. Šele v času druge svetovne vojne je postala ponovno zelo priljubljena.
Vloge
| Vloga | Vrsta glasu | Premiera Zasedba, | Revidirana različicaPremierna |
| Macbeth | bariton | Felice Varesi | Jean-Vital Jammes ("Ismaël") |
| Lady Macbeth | sopran | Marianna Barbieri-Nini | Amélie Rey-Balla |
| Banco (Banquo) | bas | Nicola Benedetti | Jules "Giulio" Bilis-Petit |
| Macduff | tenor | Angelo Brunacci | Jules-Sébastien Monjauze |
| Čakajoča gospa | mezzosopran | Faustina Piombanti | Mairot |
| Malcolm | tenor | Francesco Rossi | Auguste Huet |
| Doktor | bas | Giuseppe Romanelli | Prosper Guyot |
| Macbethov služabnik | bas | Giuseppe Romanelli | Péront |
| Herald | bas | Giuseppe Bertini | Gilland |
| Assassin | bas | Giuseppe Bertini | Caillot |
| Tri prikazni | 2 soprana in 1 bas | ||
| Duncano (kralj Duncan), škotski kralj | Tihi | ||
| Fleanzio (Fleance), sin Banco | Tihi | ||
| Čarovnice, glasniki, plemiči, spremljevalci, begunci - zbor | |||
Zgodba o operi
Kraj: Škotska
Čas: 11. stoletje
1. dejanje
Scena 1: Vresovje
V preludiju (glasba na začetku) slišimo glasbo, ki se kasneje pojavi v prizoru hoje v spanju. Zbor čarovnic prerokuje prihodnost. Pride glasnik, ki sporoči, da je Macbeth dobil naziv in posestvo Cawdor. Macbeth in njegov general Banko razmišljata o prerokbi čarovnic. Polovica prerokbe se je pravkar uresničila (druga polovica je, da bo Macbeth postal kralj in da bodo kralji, ki bodo prišli za njim, Banquovi dediči). Na koncu tega prizora čarovnice plešejo in pojejo.
Scena 2: Macbethov grad
Lady Macbeth prebere moževo pismo, v katerem ji pove o prerokbi, ki so jo izrekle čarovnice. Odloči se, da bo poskrbela, da bo Macbeth res postal kralj. Odloči se, da mora moža prepričati, naj umori Duncana (škotskega kralja Duncana). Macbeth pred seboj zagleda šibrovko. Vzame ga in ubije Duncana (ki v operi nikoli ne poje). Nato se zgrozi nad tem, kar je storil. Njegova žena je zgrožena, ker se njen mož počuti grozno zaradi umora. Vzame šibrovko in dokonča zločin, nato pa Duncanovo kri razmaže po stražarjih, ki spijo. Prideta Banko in škotski plemič Macduff, Macduff odkrije zločin, vsi liki pa zapojejo zbor, v katerem prosijo Boga, naj kaznuje morilca(e).
2. dejanje
Scena 1: Soba na gradu
Macbeth je zdaj kralj. Zaskrbljen je zaradi prerokbe, da bodo Bankovi dediči postali kralji. Z ženo se odločita, da je treba Banca in njegovega sina umoriti.
Scena 2: Pred gradom
Na Banca čaka tolpa morilcev. Ujamejo ga, vendar njegovemu sinu Fleanziu uspe pobegniti.
Scena 3: Jedilnica na gradu
Macbeth sprejme goste in Lady Macbeth zapoje brindisi (pesem o pitju), ki je precej podobna slavni pesmi iz Traviate. Macbeth izve, da je bil Banco umorjen, a ko se vrne k mizi, ugotovi, da na njegovem mestu sedi Bancojev duh. Macbeth na duha kriči in se zgraža. Drugi ljudje ne vidijo duha in mislijo, da je Macbeth pobesnel. Pustovanje se hitro konča.
3. dejanje
Jama čarovnic
Čarovnice sedijo okrog kotla v temni jami. Pojejo in nato plešejo balet, ki je bil napisan za različico iz leta 1865. Glasba zveni kot čarovnija. Macbeth vstopi in želi, da mu čarovnice povedo njegovo prihodnost. Prikličejo mu tri prikazni. Prva mu pove, naj se varuje Macduffa. Druga mu pove, da mu ne more škodovati moški, ki je "rojen iz ženske". Tretja pravi, da ga ne bo mogel premagati, dokler ne bo proti njemu stopil Birnamski gozd.
Macbethu se prikaže duh Banca in njegovih potomcev, osmih bodočih škotskih kraljev. To dokazuje, da se mora prerokba čarovnic z začetka opere res uresničiti. Macbeth se zruši. Ko si opomore in ženi pove, kaj je videl, je ta še bolj odločena, da bo ubila Bankovega sina in vso njegovo družino.
4. dejanje
Scena 1: Blizu meje med Anglijo in Škotsko
Škotski begunci stojijo ob angleški meji in pojejo pesem o tiranu Macbethu, ki zatira svoje ljudstvo.
Bancojev sin Malcolm svojim vojakom naroči, naj odrežejo veje z dreves v Birnamskem gozdu in jih nosijo, ko napadajo Macbetovo vojsko. Želijo osvoboditi Škotsko izpod tiranije.
Scena 2: Macbethov grad
Zdravnik in služabnik opazujeta kraljico, ki se sprehaja v spanju in si z rokami poskuša očistiti kri.
Scena 3: Bojišče
Macbeth je slišal, da mu prihaja vojska. Povedo mu, da je kraljica mrtva, vendar se zdi, da ga to ne moti. Zbere svojo vojsko. Bancojeva vojska se z drevesnimi vejami odpravi proti njemu. Prerokba se je uresničila: Birnamski gozd je krenil proti njemu. Macduff se spopade z Macbetom in ga ubije. Macbethu pove, da ni bil "rojen iz ženske", ampak "iztrgan" iz materinega telesa. Boj se nadaljuje. Macduff ubije Macbetha. Macduffovi možje zakličejo, da je Macduff novi kralj. Vsi vojaki in ženske zapojejo himno zmagi.
Birgit Nilsson kot Lady Macbeth, 1947
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal opero Macbeth?
O: Opero Macbeth je napisal Giuseppe Verdi.
V: Na čem temelji Macbeth?
O: Macbeth temelji na istoimenski Shakespearovi igri.
V: V katerem jeziku se Macbeth običajno izvaja?
O: Macbeth se običajno izvaja v italijanščini.
V: Kdo je napisal libreto za Macbetha?
O: Libreto za Macbetha je napisal Francesco Maria Piave, nekaj dodatkov pa je prispeval Andrea Maffei.
V: Ali obstaja različica Macbetha v francoščini?
O: Da, obstaja različica Macbetha v francoščini, vendar se skoraj nikoli več ne uporablja.
V: Ali je bil Macbeth prva Shakespearova igra, za katero je Verdi napisal opero?
O: Da, Macbeth je bila prva Shakespearova igra, za katero je Verdi napisal opero.
V: O čem je zgodba o Macbethu?
O: Zgodba o Macbethu govori o želji po oblasti, tudi če to pomeni umor.
