Materializem (fizikalizem): definicija, zgodovina in glavne ideje

Materializem je filozofsko prepričanje, da je svet sestavljen iz snovi in da ne obstajajo druge vrste entitet (stvari). Vse je sestavljeno iz snovi. Stvari, ki niso narejene iz snovi, na primer zavest, so posledica delovanja snovi. Z drugimi besedami, materija je edina resnična snov. Fizikalizem je soroden izraz.

Materialist še posebej ne verjame v bogove ali druge nadnaravne entitete. Materialist meni, da je ideja o duhu nesmiselna ali pa ni znanstveno dokazana. Zato so materialisti po definiciji tudi ateisti, čeprav niso vsi ateisti materialisti.

Sodobni filozofski materialisti definicijo razširijo na druge osnovne entitete, ki jih je dokazala znanost, kot so energija, sile in ukrivljenost prostora. Znano je, da sta snov in energija zamenljivi, veliko drugih stvari, kot je gravitacija, pa je posledica snovi. Vendar pa sam pojem snovi ni povsem jasen.

Druge vrste filozofije imajo nekatere cilje materializma. Primeri so redukcionizem, logični pozitivizem in empirizem.

Materializem izvira iz starogrške filozofije. Tales, Epikur in Lukrecij so zgodnji materialistični filozofi. Ideja se je pojavila tudi v drugih antičnih kulturah.

Razširjena razlaga in ključne razlike

Materializem v najenostavnejši obliki trdi, da so vse entitete ontološko reducirane na fizične entitete. Fizikalizem se pogosto uporablja kot širši pojem: poleg "snovi" v klasičnem smislu vključuje tudi polja, kvantne delce, energijo, prostorsko-časovne strukture in druge entitete, ki jih opisuje sodobna znanost. Zato nekateri filozofi raje govorijo o fizikalizmu, saj izraz materializem lahko zveni zastarelo v okviru kvantne mehanike in teorije polj.

Glavne ideje in različice materializma

• Ontološki materializem: trdi, da so vse stvari v končni instanci sestavljene iz fizičnih entitet.
• Reduktivni materializem (redukcija): ideja, da je mogoče razložiti pojave višjih ravni (npr. biološke, psihološke) z zakonitostmi fizičnih znanosti.
• Eliminativni materializem: stališče, da nekatere vsakdanje psihološke entitete (npr. "verniki" ali celo koncepti kot so prepričanja) morda niso resnične v znanstvenem smislu in jih bo znanost zamenjala z natančnejšimi opisi.
• Non-reduktivni materializem / emergentizem: priznava fizikalno osnovo, vendar poudarja, da kompleksne lastnosti (npr. zavest) nastanejo kot lastnosti sistemov in jih ni mogoče povsem reducirati na preproste fizikalne opise.
• Dialektični materializem: filozofska smer povezana z Marxom in Engelsom, ki poudarja zgodovinski in družbeni razvoj v materialističnem okviru.

Materializem in problem uma

Ena najpomembnejših sodobnih filozofskih razprav okoli materializma se osredotoča na um in zavest. Materializem skuša pojasniti, kako so misli, kvalije (subjektivne izkušnje) in zavest povezane s fizičnimi procesi v možganih. Glavni pristopi vključujejo identitetno teorijo (misli so identične nevro-fizičnim procesom), funkcionalizem (mentalne state definiramo po funkcijah, ki jih opravljajo) ter emergentizem (zavest kot pojav, ki nastane pri kompleksnih sistemih).

Protivniki materializma izpostavljajo težave kot so:

• znanstveno-filozofski explanatory gap (razlika med fizičnimi opisi in subjektivno izkušnjo),
• argumenti iz znanja (npr. "Maryjeva soba"),
• argumenti o "zombijih" (t.i. filozofski možje brez notranjih izkušenj), ki skušajo pokazati, da fizična razlaga morda ne zajame vsega, kar je bistveno za zavest.

Zgodovinski razvoj

Materialistične ideje segajo v antično obdobje: poleg omenjenih mislecev so pomembni tudi atomisti kot sta Leucip in Demokrit, kasneje pa so atomistične in materialistične poglede razvijali Epikur in Lukrecij. V srednjem veku so bili materialistični pogledi manj razširjeni zaradi prevlade religioznih sistemiov, a se je materializem znova pojavil v renesansi in moderni dobi z delovanjem naravoslovja (npr. Newton) in filozofov (npr. Thomas Hobbes).

V 19. stoletju se je oblikoval tudi dialektični materializem v kontekstu socialne teorije (Karl Marx, Friedrich Engels), ki je materialistični pristop apliciral na zgodovino in družbene spremembe. V 20. stoletju so razvoj sodobne znanosti, logičnega pozitivizma in analitične filozofije prispevali k razširitvi fizikalističnih pogledov.

Sodobne debate in znanstveni pomen

Sodobni materializem je tesno povezan z naravoslovjem. Napredek v nevroznanosti, biologiji in fiziki spodbuja materialistične razlage, saj omogoča vse bolj natančne opise struktur in procesov, ki so bili prej skrivnostni. Vendar pa teoretična vprašanja ostajajo, zlasti glede interpretacije kvantne mehanike, narave polj in problema, kaj pomeni, da je nekaj "fizično".

Kritike in alternativne pozicije

Glavne alternative materializmu vključujejo dualizem (telo in um kot različni vrste substance), idealizem (resničnost je v osnovi duhovna ali mentalna), panpsihizem (nekatere oblike zavesti so temeljne lastnosti sveta) in različne oblike mističnih ali religioznih razlag. Kritiki materializma izpostavljajo filozofske argumente, vendar tudi zgodovinske in metodološke pomisleke glede zmanjševanja kompleksnih človeških pojavov zgolj na fizične vzroke.

Zaključek

Materializem je osrednja tradicija v filozofiji z globokim vplivom na znanost, etiko in svetovno razumevanje. Poudarja naravno, testno in fizikalno razlago sveta, hkrati pa se sooča s pomembnimi filozofskimi vprašanji, zlasti glede narave zavesti in odnosa med različnimi ravnmi razlage. Razumevanje razlik med klasičnim materializmom in sodobnim fizikalizmom pomaga pri bolj natančnem razumevanju, katere trditve so podprte z znanstvenimi dokazi in katere ostajajo odprte filozofske dileme.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je materializem?

V: Kaj je fizikalizem?

V: Ali materialisti verjamejo v nadnaravne entitete?

V: Ali so vsi ateisti tudi materialisti?

V: Kaj vključuje sodobni filozofski materializem?

V: Katere druge vrste filozofije si delijo nekatere cilje z materializmom?

V: Kdo so bili zgodnji materialistični filozofi?

Išči po črki