Miller-Ureyjev poskus
Poskus Millerja in Ureya (ali Urey-Millerjev poskus) je bil poskus, pri katerem so iz anorganskih spojin z uporabo določene vrste energije naredili organske spojine.
Zamisel je bila simulirati hipotetične pogoje, ki naj bi bili prisotni na zgodnji Zemlji (hadejski ali zgodnji arhejski čas). To je bil preizkus kemičnega izvora življenja. Poskus je preverjal hipotezo Alexandra Oparina in J. B. S. Haldana, da so razmere na prvobitni Zemlji spodbujale kemijske reakcije, ki so iz anorganskih predhodnikov sintetizirale organske spojine. Poskus, ki velja za klasični poskus o nastanku življenja, sta leta 1952 izvedla Stanley Miller in Harold Urey z Univerze v Chicagu, objavljen pa je bil leta 1953.
Po Millerjevi smrti leta 2007 so znanstveniki pregledali zapečatene stekleničke, ki so se ohranile iz prvotnih poskusov. Ugotovili so, da je bilo v Millerjevih prvotnih poskusih proizvedenih več kot 20 različnih aminokislin. To je precej več od tistih, o katerih je Miller prvotno poročal, in več od 20, ki se naravno pojavljajo v življenju.
Poskus
Nedavne sorodne študije
Poleg tega nekateri dokazi kažejo, da je bila prvotna Zemljina atmosfera morda drugačne sestave kot plin, uporabljen v Miller-Ureyjevem poskusu. Obstajajo številni dokazi o velikih vulkanskih izbruhih pred 4 milijardami let, ki so v ozračje sprostili ogljikov dioksid, dušik, vodikovsulfid (H2 S) in žveplov dioksid (SO2 ). Poskusi z uporabo teh plinov poleg plinov iz prvotnega Miller-Ureyjevega poskusa so dali bolj raznolike molekule.
Upoštevajte, da so organske spojine, vključno z aminokislinami, prisotne v meteoritskem prahu, ki pade na Zemljo. Zato se je zanimanje za abiogenezo in nastanek življenja preusmerilo na vprašanje, kako so nastale celice in velike makromolekule.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poskus Miller-Urey?
O: Miller-Ureyjev poskus je bil poskus, pri katerem so iz anorganskih spojin z uporabo energije naredili organske spojine. Leta 1952 sta ga izvedla in leta 1953 objavila Stanley Miller in Harold Urey na Univerzi v Chicagu ter preverila hipotezo Alexandra Oparina in J. B. S. Haldana, da so razmere na prvobitni Zemlji ugodne za kemijske reakcije, ki so iz anorganskih predhodnikov sintetizirale organske spojine.
V: Kaj so znanstveniki lahko dokazali po Millerjevi smrti?
O: Po Millerjevi smrti leta 2007 so znanstveniki pregledali zapečatene viale, ki so se ohranile iz prvotnih poskusov, in dokazali, da je bilo v Millerjevih prvotnih poskusih proizvedenih več kot 20 različnih aminokislin - precej več kot tistih, o katerih so prvotno poročali, in več kot 20 aminokislin, ki se naravno pojavljajo v življenju.
V: Kdo je izvedel poskus?
O: Poskus sta izvedla Stanley Miller in Harold Urey na Univerzi v Chicagu.
V: Kaj se je preverjalo s tem poskusom?
O: Ta poskus je preverjal hipotezo Alexandra Oparina in J. B. S. Haldana, da so razmere na prvobitni Zemlji spodbujale kemične reakcije, ki so iz anorganskih prekurzorjev sintetizirale organske spojine - zlasti je preverjal kemični izvor življenja na zgodnji Zemlji (hadejski ali zgodnji arhejski).
V: Kdaj je bil izveden ta poskus?
O: Ta poskus sta leta 1952 izvedla in leta 1953 objavila Stanley Miller in Harold Urey na Univerzi v Chicagu.
V: Koliko aminokislin je nastalo med tem poskusom?
O: Znanstveniki so ugotovili, da je med tem poskusom nastalo več kot 20 različnih aminokislin - precej več kot tistih, o katerih so prvotno poročali, in več kot 20 aminokislin, ki se naravno pojavljajo v življenju.
V: Kakšna vrsta energije je bila uporabljena med tem poskusom? O: Med tem poskusom je bila uporabljena vrsta energije, da so iz anorganskih spojin nastale organske spojine.
