Aleksander Ivanovič Oparin (2. marec 1894, Uglič, Rusija - 21. april 1980, Moskva) je bil sovjetski biokemik.
Znan je bil po svojih zamislih o izvoru življenja in po tem, da je že zgodaj napisal knjigo Izvor življenja. Ena od njegovih idej je bila, da kisik uničuje organske molekule, ki so bistvene za razvoj zgodnjega življenja. Pozneje je bilo ugotovljeno, da v zemeljski atmosferi sprva skoraj ni bilo kisika.
Raziskoval je tudi biokemijo rastlin in encimske reakcije v rastlinskih celicah. Razvil je temelje industrijske biokemije v ZSSR.
Glavna ideja in prispevki
Oparin je v začetku 20. stoletja oblikoval naraven in materialističen pogled na izvor življenja. Predlagal je, da so se organske molekule najprej tvorile v atmosferi in v oceanih pod vplivom energije (sončna svetloba, strele, toplota), nato pa so se zlivale v večje kompleksne strukture, ki jih je opisal kot koacervate — kapljice ali skupki koloidnih snovi, sposobni koncentrirati organske spojine in omogočiti preprost metabolizem. Takoje je izpostavil, da prisotnost atmosferskega kisika ovira nastanek teh kompleksov, zato je domneval, da je bila zgodnja atmosfera reduktivna oziroma brez prostega kisika.
Povezava z nadaljnjimi eksperimenty in teorijami
Oparinova teorija je bila neodvisno zelo podobna idejam britanskega biologa J. B. S. Haldana — zato se v literaturi pogosto govori o Oparin–Haldane hipotezi. Njuna predvidevanja, da lahko preproste anorganske molekule v redukcijski atmosferi tvorijo organske spojine, so postavila teoretično podlago za poskuse, kot je bil znani Miller–Ureyjev eksperiment (1953), v katerem so ob simulaciji zgodnje atmosfere in izpostavljenosti električnim iskram nastale aminokisline in druge organske molekule.
Raziskave, poklic in vpliv
Poleg dela na problematiki izvora življenja se je Oparin ukvarjal z biokemijo rastlin, encimologijo in industrijsko biokemijo. Njegovo delo je prispevalo k razvoju raziskovalnih in industrijskih pristopov k uporabi encimov ter mikroorganizmov v proizvodnih procesih v ZSSR. Oparin je bil pomembna osebnost sovjetske znanosti, njegove ideje pa so močno vplivale na mednarodni dialog o začetkih življenja na Zemlji.
Sodobna vrednost in kritike
Čeprav so bile nekatere Oparinove predpostavke pozneje spremenjene z novimi geokemičnimi podatki (na primer obseg reduktivnosti zgodnje atmosfere), je njegov prispevek ključen: postavil je vprašanja in model, ki so spodbudili eksperimentalno preverjanje hipotez o abiogenezi. Sodobne teorije vključujejo tudi ideje, kot so RNA svet, vloga mineralov in hidrotermalnih žarišč ter kompleksnejši scenariji za nastanek življenjskih polimerov; vseeno pa Oparin ostaja pionir, ki je konceptualno omogočil prehod od filozofskih razprav k znanstvenemu preučevanju izvora življenja.
Življenjepis — kratka omemba
Oparin se je rodil v Ugliču leta 1894 in umrl v Moskvi leta 1980. V času svoje znanstvene kariere je delal kot raziskovalec in pedagog ter objavil več del o biokemiji in o izvoru življenja, med katerimi je najbolj znana knjiga Izvor življenja. Njegovo delo je bilo deležno široke pozornosti znotraj in zunaj Sovjetske zveze ter je vplivalo na generacije raziskovalcev v področju biokemije, molekularne biologije in astrobiologije.