Muhammad al‑Qa'im bi‑Amr Allah — fatimidski kalif (893–946)
Muhammad al‑Qa'im (893–946), drugi fatimidski kalif v Ifrikiji (934–946): razširitev vpliva v Sredozemlju, spopadi z Abasidi in upori, ključna prelomnica Fatimidske dinastije.
Muhammad al‑Qa'im bi‑Amr Allah (893 – 17. maj 946) (arabsko: محمد القائم بأمر الله) je bil drugi kalif Fatimidov v Ifrikiji in je vladal od leta 934 do leta 946. Po isma'Ilitski tradiciji je bil tudi 12. imam Faatemijske veje islamskega šiitizma.
Življenjepis in vzpon na oblast
Al‑Qa'im (včasih zapisan tudi kot Ka'im) se je po rojstvu v Salamiji v Siriji pojavljal z imenom Abd ar‑Rahman; rojstno leto je običajno navedeno kot okoli 893. Bil je sin ustanovitelja fatimidske dinastije Ubayd Allaha al‑Mahdija Billaha, ki je ustanovil fatimidsko državo v severni Afriki. Ko je njegov oče utrdil oblast v Ifrikiji, je bil leta 912 imenovan za prestolonaslednika. V obdobju pred svojim vladanjem je sodeloval pri zatiranju notranjih uporov in pri upravljanju nove države.
Vojaške kampanje in odnos s sosedi
Med al‑Qa'imovim življenjem so bile pomembne predvsem vojaške akcije proti Egiptu in proti Bizantinskemu cesarstvu. Poskusi osvojitve Egipta so bili večkrat neuspešni — napadi v letih 914–915 in 919–921 so naleteli na močan odpor domačih oblasti (Abasidov) in lokalnih sil. Kljub temu je fatimidska mornarica rasla v moči in je izvajala pomorske akcije v Sredozemlju: fatimidski prebivalci in vojaške sile so izpeljali napade in pljačke proti bizantinskim posestvom na Siciliji in v južni Italiji ter obalah, kar je povečalo pomen njihove države kot morske sile.
Notranja uprava in verska vloga
Al‑Qa'im je kot kalif združeval politično in versko vlogo isma'Ilitskega imama. Njegova vladavina je pomenila nadaljevanje fatimidske politike krepitve centralne oblasti in organizacije uprave ob hkratnem prizadevanju za širitev v Sredozemlju. V času njegovega vladanja je bila prestolnica v Mahdiji, ki je postala pomembno administrativno in pomorsko središče. Gospodarska dejavnost, trgovina in pomorstvo so bili pomembni viri bogastva in moči fatimidske države.
Umešanje berberskih uporov — upor Abu Jazida
Največja krizna preizkušnja njegove vladavine je bil upor berberskega voditelja Abu Jazida, versko in politično obarvanega voditelja iz križa katarov‑kharidžitskih gibanj. Med letoma 944 in 947 je Abu Jazid združil številne berberska plemena in vnel obsežen upor v notranjosti severne Afrike. Uporniki so zavzeli velika območja in celo vstopili v Ifrikijsko notranjost, vključno z zasedbo mesta Kairouan.
Imam‑kalif Al‑Qa'im se je s svojo vlado in s pomočjo mornarice začasno umaknil v obalno trdnjavo Mahdija, kjer je ostal oblegan več kot leto. Zaradi dolgotrajnega spopada in razmer v državi ni uspel dokončno zatreti upora. Umrl je 17. maja 946 (navadno navedeno tudi kot 13. šavvala 334 AH), preden je bila uporna vstaja dokončno poražena s strani njegovega naslednika.
Smrt in nasledstvo
Po smrti Al‑Qa'ima je oblast prevzel njegov sin Ismail, ki je vzel naslov al‑Mansur (vladal 946–953). Ismail al‑Mansur je prevzel poveljstvo proti Abu Jazidu in postopoma obnovil nadzor fatimidske dinastije nad Ifrikijo ter dokončno potrl upora v naslednjih letih, s čimer je utrdil moč mladih fatimidskih institucij.
Pomen in zapuščina
- Al‑Qa'imova vladavina je bila obdobje utrjevanja fatimidske države, ki je kljub notranjim nemirom postajala pomembna regionalna sila v Sredozemlju.
- Njegova vloga kot isma'Ilitskega imama je utrdila versko identiteto fatimidov in prispevala k osrednji vladni legitimnosti dinastije.
- Obdobje njegovega vladanja je pokazalo tudi omejitve mladih fatimidskih struktur ob soočanju z močno lokalno berbersko opozicijo ter močjo Bizantincev in Abasidov, kar je vplivalo na kasnejše vojaške in diplomatske politike njegovega naslednika.
Opombe o virih in kronologiji: v virih se srečujejo manjše razlike v natančnem rojstnem letu (pogosto 893 ali 895) in v datacijah posameznih kampanj; zgoraj podano predstavlja skladen in pogost potek dogodkov, kot ga navajajo tradicionalni zgodovinski viri.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Mohamed al-Kajm Bi-Amrillah?
O: Muhammad al-Qaim Bi-Amrillah (893 - 17. maj 946) (arabsko: محمد القائم بأمر الله) je bil drugi kalif Fatimidov v Ifrikiji in je vladal od leta 934 do leta 946. Znan je tudi kot 12. imam po veri Isma'ili Faatemi.
V: Kakšno je bilo njegovo rojstno ime?
O: Njegovo rojstno ime je bilo Abd ar-Rahman.
V: Kdaj je postal prestolonaslednik?
O: Potem ko je njegov oče Ubayd Allah al-Mahdi Billah (910-934) prevzel oblast v Ifrikiji, je bil leta 912 imenovan za prestolonaslednika.
V: Katere so bile nekatere njegove kampanje?
O: Al-Qaimove kampanje so vključevale poskuse osvojitve Egipta, ki pa niso uspeli zaradi odpora Abasidov (914-915 in 919-921). Prav tako je ponovno osvojil Sicilijo, izropal bizantinsko provinco Kalabrijo, obalo Italije in Francije.
V: Kdo se je med njegovo vladavino uprl proti njemu?
O: Abu Jazid se je med njegovo vladavino uprl Al Kajmu in združil kharidžijska berberska plemena v vzhodni Alžiriji ter zavzel Ifrikijo.
V: Kako se je Al Kajm odzval na ta upor?
O: Al Kajm se je s pomočjo mornarice več kot leto dni pred smrtjo zadrževal v Mahdiji, vendar upora pred tem ni mogel zatreti.
V: Kdo ga je nasledil po smrti?
O: Po smrti ga je nasledil njegov sin Ismail al Mansur, ki je vladal od leta 946 do 953 .
Iskati