Nadežda Filaretovna von Meck (rusko: Надежда Филаретовна фон Мекк) (10. februar [29. januar] 1831 – 13. januar [1. januar] 1894) je bila bogata ruska poslovna ženska in mecena. Po smrti moža je upravljala družinsko premoženje in postala pomembna podpornica glasbe v Rusiji. Še danes jo najbolj poznamo po njenem nenavadnem in čustveno intenzivnem odnosu s slavnim skladateljem Pjotrom Iljičem Čajkovskim, kateremu je več let izplačevala podporo, da je lahko posvetil večino svojega časa komponiranju. Pisala sta si številna pisma — strastna, intelektualna in osebna — vendar se Nadežda in Čajkovski nikoli nista srečala v živo.

Življenjski vstop in poslovanje

Von Meck je izšla iz premožne družine in se poročila z nemškim poslovnežem, ki je v Rusiji ustvaril znatno bogastvo na področju železnic. Po njegovi smrti je Nadežda prevzela skrb za družinsko premoženje in ga upravljala z velikim občutkom odgovornosti. Bila je izobražena, versko načelna in zasebne narave; raje je delovala iz ozadja kot pa iskala javno pozornost.

Vloga mecene

Von Meck je bila velikodušna mecena: financirala je posamezne glasbenike, mednarodne projek­te in podporo glasbenemu izobraževanju. Njena podpora je pomagala ustvariti pogoje, v katerih so nekateri skladatelji lahko delali brez stiske po preživetju. Med njenimi podporniki so bili tako priznani ruski glasbeniki kot tudi nekateri tujci; v virih se pogosto omenja, da je finančno pomagala tudi skladatelju Nikolaju Rubinsteinu in celo nekaterim tujim avtorjem, kot je Claude Debussy.

Razmerje s P. I. Čajkovskim

Nadežda von Meck in P. I. Čajkovski sta presegla običajen odnos mecena in umetnika. Njen pogojevan način podpore je Čajkovskemu omogočil, da se je posvetil komponiranju, hkrati pa sta iz pisem razvila izjemno intimno duševno povezanost. Von Meck je Čajkovskemu pošiljala redna sredstva in zahtevala, da ostane vajenec, in hkrati mu je bila zaupnica, kritičarka in občudovalka. Njuna korespondenca razkriva iskreno izmenjavo mnenj o glasbi, življenju, veri in osebnih preizkušnjah.

Poseben del njunega odnosa je bila odločitev, da se nikoli ne srečata. Von Meck je menila, da bi srečanje lahko pokvarilo čar njunega odnosa ali vodilo v neprijetne posledice; Čajkovski je to zamisel sprejel, čeprav sta oba v pismah občasno izražala željo po osebnem stiku. Njuno prijateljstvo se je končalo nenadoma, ko je von Meck prekinila finančno podporo in pisanje; razlogi za to prekinitev so bili predmet številnih razprav — med uradnimi razlagami so bila tudi skrb za družinsko ime, finančne skrbi in vpliv družinskih članov.

Karakter in zapuščina

Von Meck je bila zapletena osebnost: hkrati stroga in čustvena, praktična v poslovanju ter zelo občutljiva do umetnosti. Njena odločnost, da podpira umetnike brez javne reklame zase, je bila v tistem času redka. Zapuščina Nadežde von Meck presega posamezne finančne prispevke — njena korespondenca s Čajkovskim in drugimi ustvarjalci je pomemben dokument glasbene zgodovine in daje dragocen vpogled v razmere ustvarjanja v 19. stoletju. Dokumenti in pisma so ohranjeni v arhivih in so predmet raziskav ter književnih, glasbenih in filmskih interpretacij.

Čeprav se je njeno ime v spominu ohranilo predvsem zaradi zveze s Čajkovskim, je bila Nadežda von Meck v resnici ena od ključnih mecenk, ki so vplivale na razvoj glasbene kulture v Rusiji v pozni 19. stoletju.