Požar v pariški katedrali Notre-Dame (15. aprila 2019): potek in posledice

V Notre Dame de Paris je 15. aprila 2019 okoli 18.50 po lokalnem času izbruhnil požar. Notre Dame je rimskokatoliška katedrala v Parizu. Nahaja se v središču mesta. Zaradi požara sta padla streha in glavni stolpič. Kamniti obokani strop stavbe je zadržal gorečo streho, ko se je zrušila, in tako preprečil hujšo škodo v notranjosti.

Okoli 23.00 po lokalnem času je tiskovni predstavnik pariških gasilcev dejal, da bo objekt verjetno rešen. To vključuje tudi severni stolp; občasno se je balo, da bo prizadet tudi severni stolp.

Požar je pomagalo gasiti več kot 400 ljudi. Za gašenje so uporabili 18 posebej izdelanih gasilskih cevi. Dva policista sta bila ranjena, en gasilec pa je bil huje ranjen in so ga zdravili v bližnji bolnišnici.

Potek požara

Požar se je razširil hitro, saj je gorela predvsem lesena konstrukcija strehe in strešni tram, imenovan "lesena gozdovina" (francosko "la forêt"), ki je bil star več stoletij. V nekaj urah se je zagorela večina strešne konstrukcije, kritična pa je bila tudi lesena strešna konstrukcija pod osrednjim stolpičem (fleche), ki se je pod težo ognja in visokih temperatur zrušil proti notranjosti katedrale.

Gasilci so delovali intenzivno čez noč, takoj so bili zaustavljeni prizadevanja za preprečitev širjenja ognja na kamnito obokano streho in glavne stolpe. Ker so oboki iz kamna zadržali gorečo streho, se je notranjost katedrale izognila popolnemu uničenju; kljub temu pa so dim, voda in vročina povzročili obsežne poškodbe notranje opreme in umetnin.

Posledice in škoda

• Strukturna škoda: streha in osrednji stolpič sta se zrušila; kamniti oboki so preživeli, vendar so potrebni obsežni pregledi in ojačitve.
• Umetnine in relikvije: številne dragocene relikvije in umetniški predmeti so bile evakuirane in rešene, vendar jih je nekaj utrpelo škodo zaradi dima, vode ali onesnaženja.
• Okoljska škoda: taljenje svinčenih kritin in razpršitev svinčenega prahu sta povzročila onesnaženje območja okoli katedrale; bila so uvedena merjenja in sanacija ter zdravstveni nadzor za delavce in prebivalce.
• Človeške posledice: ni smrtnih žrtev, vendar so bili poškodovani reševalci in policisti; psihološke posledice prizadetosti kulturne dediščine so bile velike tako v Franciji kot širše po svetu.

Ohranitev in reševanje umetnin

V prvih urah po izbruhu so zaposleni katedrale, gasilci in reševalci izpeljali hitro evakuacijo nekaterih najdragocenejših predmetov. Med rešenimi stvarmi so bile relikvije (med njimi kronski ostanki trnovne kronice in drugi svetni predmeti), dragocene slike, kipi in nekateri vitraži. Mnogi predmeti so bili začasno preseljeni na varno v različne muzeje in skladišča, kjer potekajo konservatorska popravila in ocene poškodb.

Reakcije, donacije in načrti obnove

Po požaru je sledila močna mednarodna in domača reakcija: politični voditelji, cerkveni dostojanstveniki, strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in javnost so izrazili ogorčenje in solidarnost. Francoska vlada je napovedala hitro obnovo in predsednik države je obljubil, da bodo katedralo obnovili. V dneh po požaru so številni zasebniki in podjetja napovedali donacije v podporo obnovi; zneski, ki so jih organizatorji in korporacije obljubili, so dosegli več sto milijonov evrov, z obvezami, ki so skupaj presegale milijardo evrov.

Načrtovanje obnove vključuje strokovnjake iz več področij: arhitekte, restavratorje, gradbene inženirje, zgodovinarje umetnosti ter varnostne strokovnjake. Nastopile so tudi razprave o tem, ali naj se osrednji stolpič obnavlja v izvirni podobi ali z novo, sodobno interpretacijo; odločitev o tem je sprožila razpravo o pomenu restavracije oziroma rekonstrukcije zgodovinskega spomenika.

Vzrok požara in preiskava

Francosko pravosodje je sprožilo preiskavo glede vzroka požara. Preiskave so nakazale, da je bil požar najverjetneje nesrečen dogodek v povezavi z obsežnimi obnovitvenimi deli na strehi in stopnjevanimi delovnimi dejavnostmi. V javnosti ni bilo zanesljivih dokazov o namernem požigu; preiskava je merila na tehnične vzroke, varnostne postopke pri prenovi in možne okvare električnih in varnostnih sistemov.

Dolgotrajni pomen in varstvo kulturne dediščine

Požar v Notre-Dame je sprožil širšo razpravo o pomenu varovanja kulturne dediščine, nujnosti rednega vzdrževanja zgodovinskih zgradb in o tem, kako združiti strokovno restavratorsko delo z varnostnimi standardi pri gradbenih posegih. Katedrala ostaja simbol francoske zgodovine, arhitekture in verskega pomena ter je predmet dolgotrajnih prizadevanj za ohranitev za prihodnje generacije.

Stanje po požaru: delo na stabilizaciji konstrukcije in konservaciji poteka, dostop do katedrale je omejen, obsežni konservatorski postopki pa trajajo več let. Obnova zahteva usklajeno delo številnih strokovnjakov in obsežne vire, tako finančne kot kadrovske.

Išči po črki