Ophthalmosauridae je bila družina ihtiozavrov, ki je živela od srednje jure do zgornje krede.
Člani te družine so bili značilni po splošno prilagojenem, hidrodinamičnem telesu, ki je spominjalo na današnje delfine: imeli so močne plavuti, skrajšano in zakrnjeno zadnjo okončino v obliki lopatke ter dolge, ozke lobanje. Ime Ophthalmosauridae izhaja iz velike oči (gr. ophthalmos = oko), ki so bile pri nekaterih rodovih izjemno velike in so nakazovale na sposobnost vida v šibki svetlobi — to je lahko bila prednost pri lovu v globljih vodah ali ponoči. Njihova anatomija kaže tudi na sposobnost hitrega plavanja in poglobljenega potapljanja: robustne hrbtne in prsne plavuti, močan rep ter goste kosti, ki so pomagale pri uravnavanju plovnosti. Fossilni ostanki kažejo raznolikost velikosti — od sorazmerno malih vrst do večjih, večmetrsko dolgih predstavnikov.
Znotraj Ophthalmosauridae obstajata dve liniji, ena vključuje Aegirosaurus in Ophthalmosaurus, druga pa Brachypterygius, Caypullisaurus in Platypterygius.
Razširjenost in življenjski slog
Ophthalmosauridi so bili skoraj kosmopolitski — fosili so znani z različnih kontinentov, kar kaže na široko razširjenost v topli in zmerno toplih morjih jure in krede. Bili so vrhunski plenilci morskih ekosistemov: lovili so ribe, glavonožce (npr. lignje) in druge manjše morske živali. Velike oči pri nekaterih rodovih so jim omogočale zaznavanje plena v slabših svetlobnih razmerah ali na večjih globinah.
Preživetje in izumrtje
Izumrtje ob koncu jure so preživeli le trije rodovi: Caypullisaurus, Maiaspondylus in Platypterygius. Vendar so bili razširjeni po vsem svetu. Zadnji je preživel rod Platypterygius. Ta rod je izumrl približno 30 milijonov let pred koncem obdobja zgornje krede. To se je zgodilo, ko je prišlo do anoksičnega dogodka v globokem oceanu, ki je uničil vse živali pod pelagičnimi vodami. Ichtiozavri so kot plazilci prišli na površje, da bi dihali, vendar je izumrtje odstranilo njihove vrste plena.
Skupen vzrok izumrtja ostaja predmet raziskav, a vodilne razlage vključujejo hitro okoljsko spremembo, zmanjšanje razpoložljivosti plena zaradi anoksičnih (brez kisika) razmer v morju ter spremembe v morskih prehranjevalnih verigah. Oceanic Anoxic Events (npr. tisti v poznem srednjem krede) so povzročili množične izumrtja planktona in drugih pelagičnih organizmov, kar je posredno prizadelo večje plenilce, kot so bili ihtiozavri. Hkrati se je razvijalo več drugih skupin morskih plenilcev (npr. nekateri plazilci in ribe), kar je lahko pomenilo tudi povečano tekmovanje za vire.
Fosilni zapis in pomen raziskav
Fosilni ostanki Ophthalmosauridae — kot so lobanje, čeljusti, plavuti in včasih zelo ohranjeni okostja — pomagajo paleontologom razumeti njihovo biologijo, vedenje in evolucijo. Zaradi dobro ohranjenih primerkov iz Evrope, Južne Amerike, Azije in Avstralije je mogoče rekonstruirati filogenetske razmerja znotraj družine in povezave z drugimi ihtiozavrskimi skupinami. Nadaljnje raziskave, vključno z analizo stabilnih izotopov in mikrostukture kosti, prispevajo k razumevanju njihovega načina življenja, prehrane in sposobnosti potapljanja.
Ophthalmosauridae so pomemben primer prilagajanja plazilcev na popolnoma morsk življenjski slog in njihove fosilne sledi osvetljujejo, kako dramatične okoljske spremembe v geološki zgodovini lahko pripeljejo do izumrtja celo dobro prilagojenih skupin.