Primo Levi: italijanski judovski kemik in avtor 'Če je to človek'
Primo Levi — italijanski judovski kemik in pisatelj, avtor odmevnega spomina "Če je to človek", močno pričevanje o preživetju, dostojanstvu in grozotah Auschwitza.
Primo Levi (31. julij 1919 - 11. april 1987) je bil italijanski judovski kemik in pisatelj. Bil je avtor dveh romanov ter številnih kratkih zgodb, pesmi in esejev. Njegova najbolj znana knjiga je Če je to človek, resnična zgodba o tem, kako je bil med drugo svetovno vojno ujetnik v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
Levi je bil ateist in se je rodil v Torinu. Tam je (verjetno) storil samomor s skokom po stopnišču svoje hiše.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Primo Levi se je rodil v judovski družini v Torinu. Študiral je kemijo na Univerzi v Torinu, kjer je diplomiral leta 1941. Po diplomi je delal kot kemični inženir in laboratorijski tehnik — znanstveno izobraževanje pa je pozneje pomembno vplivalo na njegov slog pisanja, ki je pogosto jasen, analitičen in natančen.
Vojna in izkušnja v koncentracijskem taborišču
Po vstopu Italije v vojno in naraščajočem pritisku fašističnega režima se je Levi pridružil odporniškemu gibanju. Bil je aretiran in februarja 1944 deportiran v Auschwitz. Izkušnje iz taborišča so postale osrednja tema njegovega najbolj znanega dela Če je to človek, prvega obsežnega pričevanja, ki na povsem osebni in prepričljiv način opisuje življenje, razmere in krivice v taborišču. Po osvoboditvi je uspešno prispel nazaj v Italijo leta 1945.
Ustvarjalnost, glavna dela in teme
Poleg Če je to človek je Levi napisal tudi potopis o vrnitvi domov La tregua (v slovenščini pogosto prevedeno kot Premirje ali Premirje/Prepovedani mir), ki opisuje njegovo dolgo in zapleteno pot nazaj v Italijo. Leta 1975 je izdal zbirko esejev in spominov Il sistema periodico (Periodni sistem), v kateri s kemijskega zornega kota obravnava lastna osebna doživetja, spomine in etikete človeških značajev — knjiga združuje literarno moč, znanstveno miselnost in čustveno globino.
V njegovih delih se pogosto pojavljajo teme odgovornosti, etike, spomina, človeške narave in odnosa med znanostjo ter moralnostjo. Levi je slovenil jasno in premišljeno pripoved, v kateri se izognil patosu in melodrami ter raje zaupal natančnim opazovanjem in razmislekom.
Vpliv in zapuščina
Levi je eden najpomembnejših avtorjev pričevanj o holokavstu. Njegova dela so prevedena v številne jezike in so pomemben del učnih programov in strokovne literature o drugi svetovni vojni ter genocidu. Njegove knjige so bile prirejene za gledališče, dokumentarne filme in uporabljene kot vira v zgodovinskih in filozofskih razpravah o človekovih pravicah in odgovornosti.
Smrt in razprave
Primo Levi je umrl 11. aprila 1987 po padcu po stopnišču v svojem stanovanju v Torinu. Ura dogodka in okoliščine so sprožile razprave: uradno je smrt obravnavana kot samomor, vendar so nekateri komentatorji in raziskovalci opozorili na pomanjkanje dokončnih dokazov in na možnost nesreče. Pogosto se v razpravah omenja tudi dejstvo, da je Levi več let trpel zaradi posledic travme in občasnih depresivnih obdobij, kar nekatere vodi k interpretaciji kot dejanja samomora, medtem ko drugi pozivajo k previdnemu in nujno odprtemu razmisleku o vseh možnostih.
Zaključek
Primo Levi ostaja cenjen tako kot pričevanjec zgodovine kot tudi kot avtor, ki je s svojo prečiščeno, racionalno in čutečo pisavo prispeval k razumevanju mehanizmov zla in pomenu humanosti. Njegova dela ostajajo temeljni viri za branje o Auschwitzu, vrnitvi iz vojne ter o tem, kako znanstveni pogled na svet lahko bogati literarno refleksijo o življenju ljudi.


Primo Levi
Delna bibliografija
- Se questo è un uomo (Če je to človek, 1947 in 1958)
- La tregua (Premirje, 1963)
- Il sistema periodico (Periodična tabela, 1975)
- La chiave a stella (Ključ, 1978)
- La ricerca delle radici (Iskanje korenin: osebna antologija, 1981)
- Se non ora, quando? (Če ne zdaj, kdaj?, 1984)
- L'altrui mestiere (Obrti drugih ljudi, 1985)
- I sommersi e i salvati (Utopljeni in rešeni, 1986)
Iskati
