Narekovaji (pogosto imenovani tudi govorna znamenja ali govorni znaki) so ločila, ki se uporabljajo v paru za označevanje dela besedila kot govora, citata, besedne zveze, naslova ali pa za izražanje posebnega pomena oziroma ironije. Uporabljajo se v paru: kot začetni in končni znak. Sestavljajo se lahko iz dveh obliknih sklopov: enojni ('...') ali dvojni ("..."), pri čemer je navadno pri gnezdenju citatov zunanja raven ena oblika (npr. dvojni), notranja pa druga (npr. enojni).

Vrste narekovajev

  • Ravni ali pisalniški narekovaji (straight quotes): " in ' (ASCII znaki). Pogosti so pri tipkanju in starejših pisalnih strojih.
  • Tipografski (kodrasti) narekovaji: dvojni “…” in enojni ‘…’. Imajo ločene oblike za začetek in konec in veljajo za lepše v tiskanih besedilih.
  • Guillemets oziroma kotni narekovaji: «…» ali »…« (angle quotes). V različnih jezikovnih praksah se uporabljata obe smeri odprtja in zaprtja.
  • Nemški nizki in visoki narekovaji: „…“ (odprt nizko, zaprt visoko) — značilni za nemško tipografijo, včasih se pojavljajo tudi v sosednjih jezikih ali pri oblikovanju.

Tipografske oblike in razlikovanje od apostrofa

Pri tipkarski ali računalniški rabi so za dvojni narekovaj običajno znak U+0022 ("). Tipografski urejevalniki pa pogosto samodejno zamenjajo ASCII narekovaje z levim in desnim narekovajem (npr. U+201C “ in U+201D ”). Enojni zaključni narekovaj (’ oziroma U+2019) je po obliki podoben apostrofu, vendar ima drugačen pomen in rabo: apostrof označuje izpuščaj črk (npr. "neka'r") ali posesiv (v angleščini), medtem ko enojni narekovaj zapira citat ali označuje gnezden citat.

Pravilna raba narekovajev

  • Pri neposrednem govoru: narekovaje uporabljamo za označevanje besed osebe: Moja soseda je rekla: "Danes grem v knjižnico."
  • Pri citatih: natančen citat postavimo v narekovaje; če citat presega en stavek, se pravila o velikih začetnicah in ločilih prilagodijo glede na slogovno priporočilo.
  • Pri gnezdenju: zunanjim narekovajem pogosto sledijo notranji enojni narekovaji: "Povedal je: 'To je res,'" ali obratno v odvisnosti od slogovne prakse.
  • Pri naslovih kratkih del: naslovi kratkih člankov, pesmi ali poglavij so lahko v narekovajih, če niso drugače oblikovani (npr. poševno/italic).
  • Za ironične in neavtentične izraze (scare quotes): narekovaji nakazujejo odmik od dobesednega pomena: Imel je resnično "srečo".
  • Ločila ob narekovajih: ločilo (vejica, pika) se postavi znotraj narekovajev, če je del citiranega besedila; sicer ostane zunaj. Pravila se razlikujejo glede na slog in jezik — splošno pravilo slovničnih slogovnikov je, da če celotna poved v narekovajih vsebuje ločilo, ga vključimo, sicer ne.

Pogosti primeri in napake

  • Ne uporabljajte narekovajev za poudarjanje namena besede — raje uporabite poševno pisavo ali krepko, če oblikovanje dopušča.
  • Ne zamenjujte apostrofa in zaključnega enojnega narekovaja; tipografsko sta sicer podobna, vendar imata različen namen.
  • Pri prevajanju in tipkanju bodite dosledni v izbiri oblike narekovajev (če izberete tipografske kodraste, jih uporabljajte povsod v istem besedilu).

Praktični nasveti za delo z računalnikom

  • Večina urejevalnikov besedil ponuja samodejno pretvorbo ravnih narekovajev v tipografske (smart quotes) — preverite nastavitve, če želite enotno obliko.
  • Pri spletni rabi so ravni narekovaji pogostejši zaradi združljivosti, vendar tipografske oblike dajejo bolj urejen izgled pri objavah in v tiskovinah.
  • Če potrebujete posebne znake (guillemets, nizke/visoke kodre), jih vstavite preko Unicode kodev ali v meniju za posebne znake urejevalnika.

Za podrobnejša pravila in primere rabe narekovajev preverite tudi slogovne priročnike in navodila založbe ali uredništva, kjer se vam morda priporoča določena tipografija ali smernica. Glej tudi: ločila, vrste pisave in že omenjeni razliki med apostrofom in zaključnim enojnim narekovajem (apostrof).