Rdeči bor (Pinus resinosa): opis, razširjenost in značilnosti
Rdeči bor (Pinus resinosa): severnoameriško iglavje z rdečkasto skorjo, gostim igličjem in razširjenostjo od Newfoundlandije do Illinoisa — simbol Minnesote.
Rdeči bor (Pinus resinosa) je bor, ki izvira iz severovzhodne Severne Amerike. Rdeči bor raste na območju od Nove Fundlandije proti zahodu do jugovzhodne Manitobe in proti jugu do severnega Illinoisa in Pensilvanije, z majhno populacijo v Apalaškem gorovju v Zahodni Virginiji. Na zgornjem srednjem zahodu Združenih držav Amerike je včasih znan pod zmedljivim imenom norveški bor, čeprav ne izvira iz Norveške. Je državno drevo Minnesote.
Opis vrste
Pinus resinosa je srednje do visoko rastoče iglavecno drevo z debelim, naravnost rastočim deblom. Običajno doseže višine med 20 in 35 metri, v ugodnih razmerah tudi do približno 40 m. Krošnja je sprva gosta in piramidna, s starostjo postane bolj zaobljena ali odprta. Lubje je pri odraslih drevesih temno rdečkasto-rjavo in se lupi v ploščatih luskah, kar daje sortnemu imenu (rdeči bor) značilen rjavordeč ton.
Morfologija
- Iglice: rastejo v paru, so dolge približno 12–18 cm, trše in bolj pokončne kot pri večini drugih borov, barva je svetlo do temno zelena.
- Storži: so kroglasto do podolgovati, dolgi približno 4–6 cm, običajno zrastejo in dozorevajo v eni sezoni (odvisno od podvrste in podnebja).
- Lubje: pri mladih drevesih je gladko in sivkasto, pri starejših pa se razvije značilno rdečkasto-luskasto površino.
- Koreninski sistem: razmeroma plitek, vendar razvejan; zato rdeči bor najbolje uspeva na dobro odcednih tleh.
Razširjenost in habitat
Rdeči bor je avtohtona vrsta severovzhodne Severne Amerike in uspeva predvsem v hladnejših zmerno-kontinentalnih in borealnih regijah. Najraje ima peščena, kisla in dobro odcedna tla, pogosto ga najdemo v mešanih iglastih gozdovih, na macesnovih in borovih rastiščih ter na površinah obnovljenih po poplavah ali sežiganjih. Prenese nizke temperature in suho poletno obdobje bolje kot številne druge vrste.
Ekologija in pomen
Rdeči bor je pomembna gozdna vrsta za ekosisteme, saj zagotavlja zavetje in hrano za različne vrste ptic, sesalcev in žuželk. V naravi prispeva k stabilizaciji tal na peščenih območjih. Zaradi svoje rasti in kakovosti lesa je tudi gospodarsko pomemben.
Uporaba
- Les: ravno, trdo in trpežno jedro se uporablja za gradbeništvo, stebre, drogove, pohištvo in kot surovina za papirno-predelovalno industrijo.
- Vrtovi in urejanje krajine: zaradi enostavne oblike in odpornosti na mraz se uporablja tudi za zasaditve in pošumljavanje območij.
- Poživljavnost tal: v programih obnovitve gozdov pogosto izbirajo rdeči bor na revnih, peščenih rastiščih.
Gojenje in nega
- Zasaditev: izberemo sončno mesto in dobro odcedna tla, rastlina ne mara stoječe vode.
- Razmik: pri sajenju v gozdnih nasadih pustimo dovolj prostora (odvisno od namena), običajno 2–4 m med drevesi pri gozdarski sajenju več.
- Nega: mlada drevesa občasno zaščitimo pred zelišči in prekomernim gnojenjem; obrezovanje za oblikovanje krovja izvajamo spomladi ali pozno pozimi.
Grožnje in upravljanje
Čeprav rdeči bor ni splošno ogrožen kot vrsta, se na posameznih območjih sooča z vplivi človekovih posegov (spravilo lesa, urbanizacija), spremembami habitata in škodljivci ter boleznimi. Kot vse iglavce je lahko občutljiv na določene žuželke (npr. lubadarje) in patogene, zato zahteva ustrezno gozdarsko upravljanje in spremljanje zdravja nasadov. V obdobjih suše in ob močnem segrevanju podnebja so lahko tveganja večja.
Kako ločiti rdeči bor od drugih borov
- Rdeči bor ima iglice v paru, ki so precej dolge (12–18 cm) in trše; razlikuje se od iglicovec kot so smreke ali jelke.
- Lubje odraslih dreves je značilno rdečkasto-rjavo in luskasto, medtem ko imajo nekatere druge vrste, npr. Pinus sylvestris (škotski bor), bolj oranžno-sivo lubje na krošnjah in krajših iglicah.
- V zgornjem srednjem zahodu ZDA mu včasih pravi "norveški bor" (angl. Norwegian pine), kar je zmedljivo ime, saj vrsta ni evrazijska; pri razlikovanju od pravičnih evrazijskih borov bodimo pozorni na morfološke znake iglic in storžev.
Rdeči bor je torej cenjena, trpežna vrsta z jasnimi prezrcali v ekologiji in gospodarstvu. S pravilnim gojenjem in upravljanjem lahko prispeva k trajnostnemu rabi gozdnih virov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti v regijah, kjer uspeva.
Iskati