Republikanska ljudska stranka (CHP) – zgodovina, ideologija in vloga v Turčiji

Republikanska ljudska stranka (turško Cumhuriyet Halk Partisi, CHP) je najstarejša politična stranka v Turčiji. Njeni glavni ideološki stebri so socialna demokracija in kemalizem, pri čemer stranka povezuje tradicionalne Atatürkovske vrednote republikanskega, sekularnega in modernizacijskega projekta s sodobno socialno-demokratsko politiko.

Trenutno so druga največja stranka v turškem parlamentu s 132 od 550 sedežev in tvorijo glavno turško opozicijo. Njihov ustanovitelj je Mustafa Kemal Atatürk, sedanji vodja pa Kemal Kılıçdaroğlu. Stranka ima močno organizacijsko strukturo, ki vključuje lokalne odbore, ženske in mlade sekcije ter strokovne skupine za politike gospodarstva, izobraževanja, zunanje politike in družbene varnosti.

7. septembra 1919 so turški nacionalisti ustanovili odporniško organizacijo proti invaziji na Turčijo. Organizacija se je 9. septembra 1923 uradno razglasila za politično stranko in se imenovala Republikanska ljudska stranka.

Zgodovina in razvoj

CHP izhaja iz gibanja, ki je vodilo Turčijo skozi Osvobodilno vojno in konsolidacijo nove države po propadu Otomanskega cesarstva. V času enopartijskega obdobja (1923–1946) je bila CHP vladna stranka in je uvedla obsežne reforme (sekularizacija, reforma prava, izobraževanja in jezika). Po letu 1946 se je Turčija odprla za večstrankarsko politiko; CHP je leta 1950 izgubil prvo svobodno volilno tekmo proti Demokratski stranki.

V povojnem 20. stoletju je stranka doživljala notranje transformacije: pod vodstvom različnih voditeljev (npr. İsmet İnönü, Bülent Ecevit) se je CHP postopoma premikala proti socialno-demokratskemu profilu. Po vojaškem udaru leta 1980 so bile vse politične stranke razpuščene; CHP je bila ponovno registrirana in obnovljena v začetku 1990-ih. V zadnjem desetletju je CHP igrala ključno vlogo kot središče opozicije proti vladajočim konservativnim in nacionalističnim silam.

Ideologija in politične usmeritve

Osnovne ideje CHP zajemajo elemente kemalizma — strokovno znane kot »šest stebrov« (republikanstvo, narodnost, sekularizem, reformizem, populizem in državna usmerjenost gospodarstva) — ter sodobne socialno-demokratične vrednote: socialna pravičnost, javne storitve, delavske pravice in državni nadzor nad ključnimi sektorji za zagotavljanje socialne varnosti.

V praksi to pomeni, da CHP zagovarja:

• ohranitev sekularnega značaja države in ločitev verskih in državnih institucij;
• močnejšo socialno politiko (zdravstvo, izobraževanje, socialna pomoč);
• varovanje pravne države, neodvisnosti sodstva in svobode medijev;
• evropsko usmeritev v zunanji politiki in podporo članstvu v Evropski uniji;
• trajnostno gospodarstvo z upoštevanjem industrijske in socialne politike ter ukrepov proti korupciji.

Vloga v sodobni politiki in praktični dosežki

CHP deluje kot glavna opozicijska sila proti koaliciji, ki jo vodi Stranka pravičnosti in razvoja (AKP). V zadnjih letih je stranka okrepila svoj vpliv tudi na lokalni ravni: pomembni mestni župani iz vrst CHP so bili izvoljeni v ključnih mestih, zlasti v Istanbulu in Ankari (volilne zmage leta 2019), kjer so izvedli številne upravne in infrastrukturne projekte ter izboljšali storitve za prebivalce.

CHP sodeluje v različnih opozicijskih zavezništvih (npr. t. i. »Millet« ali Nation Alliance), ki združujejo stranke z namenom premagati vladajočo koalicijo na parlamentarnem ali predsedniškem nivoju. V teh koalicijah razprava pogosto teče okoli skupnih minimalnih programov, kot so vrnitev pravne države, stabilizacija gospodarstva in zaščita civilnih svoboščin.

Izzivi in kritike

Med glavne izzive CHP sodijo:

• premagovanje percepcije elitizma in boljše povezovanje z volivci na podeželju in med konservativnimi sloji;
• uravnoteženje kemalistične dediščine s potrebo po vključevanju novih progresivnih tem (npr. okoljska politika, pravice manjšin, enakost spolov);
• jasna in konstruktivna politika do kurdske problematike, ki zahteva občutljiv in hkrati demokratičen pristop;
• notranji strukturni izzivi in sporazumevanje med različnimi frakcijami znotraj stranke.

Stranka se sooča tudi s kritikami konservativnih krogov, ki ji očitajo pretirano sekularnost, medtem ko ji nekateri na levici očitajo, da ni dovolj radikalna v vprašanjih socialne pravičnosti ali povojnih ekonomskih reform.

Gledanje v prihodnost

CHP si prizadeva razširiti svoj volilni bazen z modernizacijo komunikacije, poudarkom na lokalnih dosežkih in sodelovanjem v širokih opozicijskih koalicijah. Njena uspešnost bo odvisna od sposobnosti odziva na gospodarske izzive, sistemske reforme pravosodja in učinkovito predstavitev politične alternative volivcem, ki so nezadovoljni z obstoječim stanjem.

Na kratko: Republikanska ljudska stranka (CHP) ostaja osrednja sila turškega političnega prostora kot varuh atatürkovskih vrednot in kot najpomembnejša sekularno-socialdemokratska alternativa v sodobni Turčiji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je republikanska ljudska stranka?

V: Kakšen je položaj Republikanske ljudske stranke v turškem parlamentu?

V: Kdo je ustanovil Republikansko ljudsko stranko?

V: Kdo je sedanji vodja Republikanske ljudske stranke?

V: Kdaj je bila ustanovljena Republikanska ljudska stranka?

V: Zakaj je bila ustanovljena Republikanska ljudska stranka?

V: Kakšne so ideologije Republikanske ljudske stranke?

Išči po črki